Z včerajšnjim dnem je vlada predstavila osem ukrepov za obvladovanje kriznih razmer zaradi širitve koronavirusa (povezava: https://www.gov.si/novice/2020-03-09-skoraj-milijarda-evrov-ukrepov-za-obvladovanje-posledic-koronavirusa/).

 

Delodajalci se tako lahko odločate za različne ukrepe zagotavljanja ohranitve delovnih mest in poslovanja v tem času.

 

Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela

Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljanje odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. Takšna enostranska odreditev lahko traja le začasno, dokler trajajo okoliščine.  Več o tem določa 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Na katere vidike mora biti delodajalec pozoren pri odrejanju dela na domu in drugega dela?

  1. Primernost delovnega mesta.
  2. Vidik delovnega časa.
  3. Zagotovitev delovnih sredstev.
  4. Varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov.
  5. Varnost in zdravje pri delu.

 

Več lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/OPRAVLJANJE-DELA-NA-DOMU-in-DRUGEGA-DELA.pdf

 

Če zaposleni zboli ali zanj velja karantena

V primeru izolacije, ki jo odobri lečeči zdravnik, se nadomestilo plača v breme ZZZS od prvega dne začasne zadržanosti od dela v višini 90 % od osnove.

V primeru karantene osebe, ki je bila v tesnem stiku z okuženim, pa je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih iz ZDR-1.

 

Čakanje na delo doma

Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih  mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more  zagotavljati dela delavcu, lahko v skladu z ZDR-1 z namenom ohranitve  zaposlitve pisno  napoti  delavca na čakanje na delo doma. To stori tako, da lahko pošlje pisno napotitev tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in  katerega  uporabo nalaga delodajalec. V pisni napotitvi na čakanje na delo, delodajalec natančneje določi na kakšen način ga bo obveščal  o vrnitvi na delo in v kakšnem roku se je delavec dolžan zglasiti na delo.

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo se mora delavec  pozivu odzvati ter priti na delo.

 

Zakon ne določa kolikokrat se lahko delavcu odredi čakanje na delo doma, to pomeni,  da so možne krajše napotitve, ki se seštevajo in ne smejo prekoračiti dovoljenega števila mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko napoti delavca na čakanje na delo doma tudi v nepretrganem trajanju v okviru navedene časovne omejitve.

 

V tem času bo delodajalec moral delavcu izplačevati nadomestilo plače v višini najmanj 80% osnove. Osnova za izračun nadomestila plače je povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred čakanjem na delo (Vir: Svetovalni in izobraževalni center Obrtno-Podjetniške zbornice).

 

 

Predlog interventnega zakona (https://www.gov.si/novice/2020-03-06-z-interventnim-zakonom-za-ohranitev-delovnih-mest/) naj bi pomagal v naslednjih primerih:

 

  • Če delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bi mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 50 % zaposlenim delavcem in jih napoti na začasno čakanje na delo, bodo delavci upravičeni do nadomestila 80 % osnove za  nadomestilo plače. 40 % višine naj bi prevzela država. Slednje pomeni, da polovico stroškov v zvezi z delom prevzame država na svoje pleče.
  • Če delavec zaradi karantene, ki je bila odrejena z odločbo ministra za zdravje, ne bi mogel delati, bodo delavci prav tako upravičeni do nadomestila v isti višini. 40 % višine naj bi prevzela država. Slednje pomeni, da polovico stroškov v zvezi z delom prevzame država na svoje pleče.

 

V predlogu zakona so predpisani pogoji , med drugim tudi, da se delodajalec zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Obdobje prejemanja povračila nadomestila lahko traja največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

Kaj ponuja aktualna davčna zakonodaja

https://www.gov.si/novice/2020-03-10-kaksne-moznosti-so-na-razpolago-gospodarstvu-na-davcnem-podrocju-za-blazitev-posledic-koronavirusa/.


 

S 1.1.2020 je Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki je imela razširjeno veljavnost, prenehala veljati. Veliko malih podjetij se  tako odloča, katero kolektivno pogodbo uporabljati kot novo. Pri tem se ravna po svoji pretežni dejavnosti v povezavi z razširjeno veljavnostjo in nenazadnje po tem ali je član združenja, ki je podpisnik posamezne kolektivne pogodbe.

Katera kolektivna pogodba je prava?

Pravilo osnovne dejavnosti

Prvi odgovor, na katerega naj si delodajalec odgovori je, katera je njegova osnovna ali pretežna dejavnost. Glavna dejavnost je dejavnost, s katero bo subjekt ustvarjal pretežni del dodane vrednosti. Če tega ni moč določiti, se presoja po tem, v kateri dejavnosti bo ustvarjal najvišji prihodek ali zaposlovala največ ljudi.

Pravilo razširjene veljavnosti

Vse  veljavne kolektivne pogodbe imajo  opredeljeno stvarno veljavnost, za dejavnosti navedene s  šitrami  dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Nekatere kolektivne pogodbe vsebujejo navedbo – razširjena veljavnost. Ta izraz pomeni, da jo morajo uporabljati vsi delodajalci, ki opravljajo dejavnosti opredeljene v posamezni  kolektivni pogodbi, tudi, če niso člani delodajalskih združenj, podpisnikov kolektivnih pogodb.

Pravilo vključenosti v združenja podpisnikov kolektivne pogodbe

V kolikor za delodajalca razširjena veljavnost ne velja, se ravna po tem, ali je član združenja, ki je podpisnik posamezne kolektivne pogodbe.

Nekatere dejavnosti najdemo v več različnih kolektivnih pogodbah. Če delodajalec izpolnjuje stvarne veljavnosti dveh ali več pogodb,  iz vsake izbere tiste, ki so za zaposlene najbolj ugodne.

Kako preveriti, katera kolektivna pogodba delodajalca zavezuje!

  1. Verifikacija pretežne/osnovne dejavnosti v Poslovnem registru Slovenije.
  2. V evidenci kolektivnih pogodb delodajalec preveri, katera kolektivna pogodba vključuje šifro njegove dejavnosti. Delodajalca, kot rečeno, lahko zavezuje več pogodb.
  3. Preverba ali ima kolektivna pogodba celotno ali delno razširjeno veljavnost. Če ima delno, jo običajno ima za določene šifre dejavnosti po SKD. Delodajalec preveri, če je njegova glavna dejavnost uvrščena v razširjeno veljavnost.
  4. Če kolektivna pogodba nima razširjene veljavnosti, delodajalca zavezuje le, če je član delodajalskega združenja, podpisnika kolektivne pogodbe.

Kaj potem delodajalcu preostane?

  • sprejem internega pravilnika, ki mora vsebovati vsaj minimalne zahteve, ki jih določa ZDR-1 ali
  • izbira sorodne kolektivne pogodbe.

 

 


V Uradnem listu RS, številka 59/2019 so bile objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost. Pravilnik vezan na spremembe je v javni obravnavi, sprejem in objavo pričakujemo konec leta. Spremembe so povezane z Izvedbeno uredbo EU 2018/1912 z dne 4.12.2018, ki spreminja pravila za oprostitev DDV pri prodaji znotraj Evropske Skupnosti. Nova pravila začnejo veljati s 1.1.2020.

S katerimi dokazili se upravičeno domneva, da je bilo blago dobavljeno v drugo državo članico?

Dokazila iz skupine A uredbe:

  • podpisan tovorni list CMR,
  • nakladnica,
  • račun za letalski prevoz blaga,
  • račun prevoznika blaga.

Dokazila iz skupine B uredbe:

  • zavarovalna polica v zvezi z odpošiljanjem ali prevozom blaga ali bančni dokumenti, ki dokazujejo plačilo odpošiljanja ali prevoza blaga,
  • uradni dokumenti, ki jih izda javni organ, kot je notar, in ki potrjujejo prihod blaga v namembno državo članico,
  • potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi članici in ki potrjuje skladiščenje blaga v tej državi članici.

 

Če blago odpošlje ali odpelje kupec ali tretja oseba za njegov račun, mora prodajalec razpolagati z;

  • Pisno izjavo pridobitelja, ki mora vsebovati datum izdaje, ime in naslov pridobitelja, količino in vrsto blaga, datum in kraj prihoda blaga, identifikacijsko številko prevoznega sredstva v primeru dobav prevoznih sredstev, identifikacijo osebe, ki sprejema blago za račun pridobitelja, namembno državo članico.  Pridobitelj mora izjavo posredovati dobavitelju do 10. v mesecu, ki sledi mesecu dobav.
  • Dve nenasprotujoči si dokazili iz skupine A ali z enim iz skupine A in enim iz skupine B.

 

Če blago odpelje ali odpošlje dobavitelj ali tretja oseba za njegov račun izbere;

  • dve nenasprotujoči si dokazili iz skupine A,
  • eno dokazilo iz skupine A in eno dokazilo iz skupine B.

 


Z dne 6.11.2019 so stopile v veljavo spremembe zakonov s področja davkov. Spremembe se nanašajo na Zakon o dohodnini, Zakon o davku na dohodke pravnih oseb, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona o davčnem postopku.  Večina sprememb stopi v veljavo s 1. januarjem 2020. 

 

Obdavčitev podjetij

Stopna davka od dohodkov pravnih oseb ostaja enaka na 19 %. 

Do konca leta 2019 je po stari zakonodaji podjetje imelo možnost davčni dobiček znižati v celoti. To so omogočale olajšave za investiranje, olajšave za investiranje v raziskave in razvoj, olajšave za zaposlovanje invalidov, olajšave za donacije……

Od leta 2020 lahko podjetje zniža davčni dobiček z oljašavami samo do največ 63 % davčne osnove. Pri tem je možnost prenosa olajšav v naslednja davčna obdobja  možna le za koriščenje preteklih izgub in olajšav za investiranje v raziskave in razvoj, opremo in neopredemetena osnovna sredstva. Ostale olajšave se lahko koristijo le v letu nastanka in jih ni možno prenašati v naslednja davčna obdobja.

 

Obdavčitev lastnikov kapitala

Obdavčitev dividend, obresti in ustvarjanja dobičkov iz kapitala in dobička od odsvojitev finančnih instrumentov se dviguje za 2,5 odstotne točki. Od 1.1.2020 znaša stopnja 27,5 %.

 

Dohodki iz oddajanja premoženja v najem

Višina normiranih stroškov se iz zdajšnjih 10 % dvigne na 15 %. Stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem je po novem 27,5 % in ne več 25 %.

 

Pridobivanje lastnih deležev ali delnic

Dohodek iz odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe izven organiziranega trga se obdavči kot dividenda v celotnem izplačanem znesku. 

 

Sprememba dohodninske lestvice in olajšav

 

Sprememba skupne splošne olajšave

Pri uveljavljanju in priznavanju posebne oljašave na vzdrževane družinske člane je sprememba v tem, da mora imeti tak odrasel otrok prijavljeno isto stalno prebivališče kot davčni zavezanec, ki ga uveljavlja za vzdrževanega člana. To ne velja za otroke do 18. leta starosti.

 

Bonitete manjših vozil na električni pogon

Z namenom spodbujanja nakupa in uporabe vozil na električni pogon zakonodajalec znižuje znesek bonitete v primeru nakupa službenih vozil, ki jih zaposleni uporabljajo za zasebne namene. Boniteta za zasebno uporabo manjšega električnega vozila bo znašala le 0,3% nabavne vrednosti vozila mesečno, če nabavna vrednost avtomobila, vključno z davkom na dodano vrednost, ne presega 60.000 EUR. Boniteta za zasebno uporabo službenih vozil za običajna bencinska in dizelska vozila kot tudi za večja električna vozila ostaja v prvem letu 1,5% nabavne vrednosti.

 

Povzeto po FinD- INFO.


Javni sklad malega gospodarstva Goriške je objavil nove razpise brezobrestnih posojil na področju gospodarstva:

 

INVESTICIJSKA POSOJILA

Posojila za nakup opreme, gradnjo ali nakup poslovnega objekta,nakup zemljišč, v neposredni povezavi z namenom investicije in nematerialne investicije. Najvišja vrednost posojila je 100.000 EUR oziroma 20.000 EUR  za podjetja s statustom začetnika in najnižja vrednost 4000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 9 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo. Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

POSOJILA ZA RAZVOJ POSLOVANJA

Nakup storitev, nakup materiala in blaga in strošek plač zaposlenih (največ 50 % celotnega zneska posojila). Najvišja vrednost posojila 100.000 EUR in najnižja 4.000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 9 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo. Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

MIKROPOSOJILA ZA MIKRO IN MALA PODJETJA

Mikroposojila za materialne investicije in obratna sredstva (material, trgovsko blago, izdatki za storitve, plače). Najvišja vrednost posojila 25.000 EUR in najnižja 4.000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 6 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo.  Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

Odplačilna doba: od 3 do največ 9 let z možnim 1 letom moratorija

Obrestna mera: 0 %

Roki za prijavo:  25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2020,  28. 8. 2020 oz. do porabe sredstev.

Razpisi so objavljeni na spletni strani sklada www.jsmg-goriska.com.