Predlog mega zakona in čakanje na delo

Obvestilo: Predlog je sprejet in podrobneje predstavljen na tej povezavi.   Predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev

Obvestilo: Predlog je sprejet in podrobneje predstavljen na tej povezavi.

 

Predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo nadgrajuje ukrepe na področju plač in prispevkov (ZIUPP). Dne 29.3.2020 je pričel veljati ZIUPP, ki je objavljen v Uradnem listu 36/2020.  Vlada je v nedeljo predstavila nadaljevalne ukrepe v t.i. mega zakonu, ki je za področje zaposlenih delavcev predstavljen spodaj. Namen tega dela predloga je ohranjanje delovnih mest, ker delavci ne morejo opravljati dela zaradi epidemije COVID-19 in, kjer delavci dela ne more opravljati zaradi višje sile (varstvo otrok, zaprte meje, ni javnega prevoza). V kolikor bo predlog zakona sprejet, se pravice in načini uveljavljanja povračil ravnajo po tem predlogu, ne glede na že sprejet ZIUPP.

Upravičenci:

  • Delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % in
  • v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

 

Trajanje čakanja na delo:

  • Najdlje do 31.5.2020, vendar se je delavec dolžan na zahtevo delodajalca vrniti na delo, če to zahtevajo potrebe delovnega ali proizvodnega procesa.

 

Pravico do povračila lahko uveljavlja tudi vsak delodajalec, ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prometa.

 

Pisna napotitev:

Pisno obvestilo v katerem se določi:

  • čas čakanja na delo,
  • možnost, da delodajalec tudi v času začasnega čakanja na delo zaradi potreb delovnega procesa delavca pozove nazaj na delo
  • ter način takšnega poziva in tudi višino  nadomestila plače.

 

Nadomestilo

Delavec ima v času čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja delo, pravico do nadomestila. Višino nadomestila je za oba primera 80  in je izračunana iz osnove, ki jo določa (7) 137. člena ZDR-1. Pri tem pa predlog določa omejitev navzdol in nazvgor ter pravi, da nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Nadomestilo se v celoti krije s strani Republike Slovenije. Delodajalci, vključeni v ukrep po predlogu tega zakona, bodo v celoti razbremenjeni stroškov izplačevanja nadomestil plače. Slednje pomeni tudi, da prispevke za vsa socialna zavarovanja v celoti plačuje Republika Slovenija.

Predlog zakona določa kritje prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestil plače od 13. marca do 31. maja.

Iz predloga ni jasno za kakšno obdobje bo Republika Slovenija krila nadomestila plač v celoti. Določa se datum 1.4.2020, ni pa jasno ali za od takrat izplačana nadomestila ali obračunana.

 

Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila delavcem izplačevati neto nadomestila plače. Nadurnega dela delavcem, ki ostajajo aktivno – delavni v podjetju, se ne sme odrejati. Vsakršna prekinitev čakanja na delo ali prenehanje pogojev višje sile, zaradi katerih se zaposleni vrne na delo,  morajo biti javljena Zavodu za zaposlovanje RS.

 

Postopek

  1. Vložena vloga v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca, vendar najpozneje do 31.5.2020. Varovalka s skrajnim datumom je uvedena, zaradi morebitnih težav pri delovanju informacijskega sistema zavoda. Uveljavljanje se bo izvajalo tudi za nazaj in sicer od 1.4.2020 dalje. Pri tistih delodajalcih, kjer so bili delavci poslani na čakanje na delo doma ali niso morali opravljati dela zaradi višje sile, velja osem dnevni rok od uveljavite zakona.

 

  1. Priloge:
  • Izjavo o materialni in kazenski odgovornosti in dokazila, da delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej.
  • Izjavo o materialni in kazenski odgovornosti in dokazila o napotitvi delavca na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja del iz poslovnega razloga.

 

  1. Zavod za zaposlovanje o vlogi odloči v osmih dneh s sklepom.

 

  1. Povračilo se bo opravilo v sorazmernem znesku ali v celoti deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

 

Nadzor

Nadzor nad upravičenostjo povračil nadomestil plač izvaja Zavod za zaposlovanje RS, kjer mu je omogočen administrativen in finančni nadzor nad izpopolnjevanjem pogodbenih obveznosti. Inšpekcijski nadzor pa opravlja Inšpektorat RS za delo.

 

Vračila

  • Vračilo trikratnika prejetih sredstev v primeru neizplačevanja neto nadomestil, odrejanju nadurnega dela delavcem, ki v podjetju delajo ter neobveščanju zavoda o prekinitvi čakanja na delo ali pogojev višje sile.
  • Vračilo sredstev v celoti v primeru, da delodajalec prične postopek likvidacije  v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enak obdobju prejemanja sredstev.

 

Opozorilo:

V 22. poglavju predloga so predstavljeni dodatni pogoji za vračilo prejetih sredstev. V kolikor bo prišlo v letu 2020 do delitve dobička, izplačila plač za poslovno uspešnost ali nagrad poslovodstva, bo delodajalec dolžan vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

 

Predlog mega zakona!