Na področju urejanja dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost je državni zbor potrdil predlog t.i. mega zakona (Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP), ki tako za ta omejeni čas od 13. marca do 31. maja 2020 (z možnostjo podaljšanja za 30 dni) nadomešča Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki je bil objavljen v Uradnem listu 36/2020.

Upravičenci:

Delodajalci, ki so poslovali celo leto 2019 in jim bodo po njihovi oceni:

  • prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % v primerjavi z istim obdobjem leta 2019 in
  • v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

Delodajalci, ki v niso poslovali celo leto 2019 in so utrpeli:

  • vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020

ali

  • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Posredni ali neposredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerih prihodki so iz javnih virov so v letu 2019 bili višji od 70 % ter delodajalci, ki opravljajo dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do povračil po tem ukrepu ( SKD skupina K ).

 

Trajanje čakanja na delo:

Do 31.5.2020, vendar se je delavec dolžan na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu, če to zahtevajo potrebe delovnega ali proizvodnega procesa.

Pravico do povračila lahko uveljavlja tudi vsak delodajalec, ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prometa.

 

Pisna napotitev:

Pisno obvestilo v katerem se določi:

  • čas začasnega čakanja na delo,
  • možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo,
  • višino  nadomestila plače.

 

Nadomestilo

Delavec ima v času čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja delo, pravico do nadomestila. Višino nadomestila je za oba primera 80 % in je izračunana iz osnove, ki jo določa (7) 137. člena ZDR-1 in ne sme biti  nižja od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

 Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila delavcem izplačevati neto nadomestila plače. Nadurnega dela delavcem, ki ostajajo aktivno – delavni v podjetju, se ne sme odrejati. Vsakršna prekinitev čakanja na delo ali prenehanje pogojev višje sile, zaradi katerih se zaposleni vrne na delo,  mora biti javljena Zavodu za zaposlovanje RS.

Republika Slovenija povrne višino neto nadomestila od 13. marca do 31. maja 2020 v celotnem znesku največ do maksimalne višine, ki je enaka povprečni plači za leto 2019, preračunana na mesec, zmanjšana za prispevke zavarovanca.

Delodajalec prav tako ne bo plačal prispevkov za socialno zavarovanje v celoti od 13. marca od 31. maja 2020. Prav tako tudi v primeru prispevkov velja zgornja meja, ki je enaka povprečni plači za leto 2019, preračunana na mesec.

 

Postopek

Korak 1 : Vloga v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca, vendar najpozneje do 31.5.2020. Varovalka s skrajnim datumom je uvedena, zaradi morebitnih težav pri delovanju informacijskega sistema zavoda. Uveljavljanje se bo izvajalo tudi za nazaj in sicer od 13. marca 2020 dalje, za tiste delodajalce,ki so napotili delavce na začasno čakanje na delo pred uveljavitvijo zakona. V tem primeru velja osem dnevni rok od uveljavitve zakona.

Priloge:

  • Izjavo o materialni in kazenski odgovornosti in dokazila, da delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej.
  • Izjavo o materialni in kazenski odgovornosti in dokazila o napotitvi delavca na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja del iz poslovnega razloga.

Korak 2: Zavod za zaposlovanje o vlogi odloči v osmih dneh s sklepom.

Korak 3: Povračilo se bo opravilo v sorazmernem znesku ali v celoti deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu. Prva povračila se torej pričakujejo 10. maja 2020.

Nadzor

Nadzor nad upravičenostjo povračil nadomestil plač izvaja Zavod za zaposlovanje RS, kjer mu je omogočen administrativen in finančni nadzor nad izpopolnjevanjem pogodbenih obveznosti. Inšpekcijski nadzor pa opravlja Inšpektorat RS za delo.

 

Vračila

  • Vračilo trikratnika prejetih sredstev v primeru neizplačevanja neto nadomestil, odrejanju nadurnega dela delavcem, ki v podjetju delajo ter neobveščanju zavoda o prekinitvi čakanja na delo ali pogojev višje sile.
  • Vračilo sredstev v celoti v primeru, da delodajalec prične postopek likvidacije  v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enak obdobju prejemanja sredstev.
  • Vračilo sredstev je predvideno tudi v primeru, če delodajalec ne bo izpolnjeval pogojev padca in rasti prihodkov, kot jih določa (2) 22. člena ZIUZEOP.
  • V kolikor bo prišlo v letu 2020 do delitve dobička, izplačila plač za poslovno uspešnost ali nagrad poslovodstva, bo delodajalec dolžan vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Delodajalec, ki je uveljavil upravičenja iz tega ukrepa in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval  pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.

 

Vprašanja:

  1. Kako je delavec plačan v primeru, da je v času čakanja na delo izrabil pravico do letnega dopusta?

Takemu delavcu za ta čas pripada nadomestilo plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Delavcu pripada nadomestilo za dneve, na katerih bi moral biti na dopustu in točneje za toliko ur,kolikor bi moral delati. Pripada mu 100 % nadomestilo plače. Pravila določa Zakon o delovnihrazmerjih. Ta pravi, da če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

 

  1. Kolikšna je osnova za izplačilo nadomestila za čakanje na delo, če je bila delavcu plača znižana zaradi določitve krajšega delovnega časa?

Osnova za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo v tem primeru je plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

 

  1. Ali ima delodajalec pravico do povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo, če delavec v tem času pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (bolovanje) ali starševskem varstvu?

Ne, v tem času se nadomestilo plače  ne izplačuje. Četrto poglavje začasnih ukrepov ZIUZEOP predvideva za čas od 13. marca do 31. maja 2020, da se vsa nadomestila med začasno zadržanostjo od dela od prvega dne naprej krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tudi če bi nadomestilo plače po veljavni zakonodaji moral kriti delodajalec.

 

Povračila se opravijo s predložitvijo zahtevka na ZZZS najkasneje do 30.9.2020. Kot pri vseh oblikah zahtevkov za refundacije, je tudi v tem primeru delodajalec dolžan nadomestilo izplačati v bruto znesku. Roki za izplačilo refundacij se podaljšujejo pri delodajalcih iz 30 na 60 dni.

 

  1. Kolikšno povračilo lahko delodajalec pričakuje, če je delavec dela s skrajšanim delovnim časom, ker prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskme in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu?

V teh primerih Zavod izplačuje nadomestilo delodajalcu v sorazmernem delu glede na delavčevo dejansko delovno obveznost.

 

  1. Kako vem ali sem posredni ali neposredni proračunski uporabnik?

Seznam je objavljen na naslednji povezavi https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=127.

 

 

 

 


Novela Zakona o inšpekciji dela povečuje pristojnosti inšpektorjev  v primeru, ko ugotovijo, da gre za prekarno delo. Spremembe naj bi vplivale na večjo pravno varnost delavcev.

Dopolnjen je bil 19. člen ZID-1 v katerem se dodaja ukrep s katerim se podeljuje pooblastilo inšpektorju, da izda odredbo, na podlagi katere mora delodajalec delavcu vročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Odredba se podeli, kadar se ugotovijo elementi delovnega razmerja.


Kdaj nastopi pravica?

V kakšni višini?

Najnižji znesek regresa določa Zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače.

Minimalni znesek regresa za leto 2017 je 804,96 €.

Kdaj ima zaposleni pravico do izplačila regresa?

Pravica do regresa nastopi z nastopom pravice do letnega dopusta. Če ima zaposleni pravico samo do sorazmernega dela dopusta, ima tudi pravico do sorazmernega dela regresa.


Z novim poslovnim letom naj bi delodajalec vse zaposlene obvestil,  kako naj bi  bil razporejen delovni čas v novem letu. Če delovni proces podjetja zahteva ustaljen urnik dela govorimo o enakomerni razporeditvi delovnega časa. Ko pa zadeva dejavnosti, ki so odvisne od sezonskih nihanj pa govorimo o neenakomerni razporeditvi delovnega časa. Za obe veljajo omejitve v smislu nadurnega dela, počitkov, prepovedi nočnega dela itd. Pravila določa Zakon o delovnih razmerjih.


S 1. januarjem 2017 se število plačanih  dni očetovskega dopusta povečuje. Nova ureditev ureja drugačen način koriščenja očetovskega dopusta.  V letu 2017 je oče upravičen do 50 koledarskih dni očetovskega dopusta. 25 koledarskih dni očetovskega dopusta je plačanega, saj za njih država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Za ostalih 25 koledarskih dni pa država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost do minimalne plače.