Čakanje na delo in interventni zakon

Obvestilo 31.3.2020: Zakon je bil sprejet in objavljen v Uradnem listu 36/2020. V kolikor bo predlog mega zakona

Obvestilo 31.3.2020: Zakon je bil sprejet in objavljen v Uradnem listu 36/2020. V kolikor bo predlog mega zakona sprejet, se vse vloge ter pravice do nadomestila obravnavajo v skladu z novim mega zakonom. Predlog je predstavljen v tem članku: https://clemente-rogelja.si/mega-zakon-in-cakanje-na-delo/

 

Pomoč, ki ga zakon predvideva, pokriva dve področji:

  • Delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo napotil na začasno čakanje na delo. Delavci so na začasnem čakanju na delo upravičeni do 80 % nadomestila plače. Breme delnega povračila bo po sprejetju zakona nosila 40 %  država.
  • Delavec zaradi karantene, ki mu je bila odrejena z odločbo ministrstva za zdravje, ne bo mogel opravljati dela.  Delavec je v tem primeru upravičen do 80 % nadomestila plače. Breme povračila v celoti nosi država.

 

Zakon o delovnih razmerjih nalaga v primeru odrejanja čakanja na delo izpolnitev pisne napotitve in posredovanja le-te po pošti ali elektronski pošti delavcu. V pisni  napotitvi mora biti odrejen čas  začetka in konca obdobja začasnega čakanja na delo, ki ne sme biti daljše od treh zaporednih mesecev, možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače.

 

Uveljavljanje pravice

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil z vlogo, ki jo vloži elektronsko ali v pisni obliki pri Zavodu za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje ali v osmih dneh od uveljavitve tega zakona. Vlogi se predloži naslednja dokazila:

 

  • Opis poslovnega položaja zaradi posledice virusa z navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic virusa. Navesti mora tudi podatke o delavcih, ki jim delodajalec začasno ne more zagotavljati dela ter oceno poslovodstva o možnosti ohranitve delovnih mest.
  • Pisna izjava, s katero se zaveže delodajalec k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
  • Ugotovitev, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem.
  • V primeru karantene mora delodajalec priložiti kopijo odločbe ministra za zdravje in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

 

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila uveljavlja le enkrat in največ za tri mesece.

 

Višina in povračilo nadomestila

Višina delnega povračila znaša 40 % nadomestila plače (Bruto I) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposlenosti (892,50 €). V primeru karantene je 100 % kritje. Povračilo se izplačuje mesečno v sorazmernem deležu ali celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je delavcu pripadlo nadomestilo plače.  Povračilo se ne izvrši, če delodajalec nadomestila ne izplača.

 

Kdaj povračila delodajalec ne more uveljaviti

  • V kolikor imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Izjema je le, če delodajalec iz objektivnih razlogov presežka ur ne more izravnati.
  • Na dan vloge ima delodajalec več kot 50 € neplačanih dajatev ali drugih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki  ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ.
  • Ki v zadnijh treh mesecih pred napotitvijo ni redno izplačeval plač in prispevkov za socialno varnost.
  • Če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje….
  • V primeru karantene lahko delodajalec delavcu zagotavlja in organizira delo na domu.

 

Časovna omejitev

Največ tri mesece ali  za obdobje odrejene karantene.

 

Vračilo izplačanih povračil

Delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, ali če začne postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Predlog-zakona-sprejet-na-vladi