V tem članku je predstavljen in razložen predlog, v spodnji povezavi pa že sprejet zakon.

 Na tej  povezavi so vse informacije glede sprejetega zakona- povezava. 

Oprostitev plačila prispevkov

 

Samozaposleni (samostojni podjetniki in zasebniki), družbeniki, verski uslužbenci in kmetje, ki so na dan uveljavitve zakona vključeni v obvezno zavarovanje, so za mesec april in maj oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.

 

Pogoj za uveljavitev pravice je predložena izjava, s katero upravičenec razglasi prizadetost zaradi krize. Ta bo dostopen na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Finančne uprave Republike Slovenije. Za posamezni mesec iz prvega odstavka tega člena so upravičeni, če izjavo predložijo najpozneje do konca meseca, za katerega želijo uveljaviti oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, kje velja skranji rok do konca aprila.

 

Do oprostitve so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. Ob neizpolnjevanju pogojev mora upravičenec pomoč vrniti.

Upravičenec mora imeti poravnane vse dajatve ter izpolnjevanje vseh drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo na dan vloge.

 

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

 

Upravičenci so isti, kot pri oprostitvi plačila prispevkov, vendar pomoč velja le za tiste, ki  so v celoti vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja te dejavnosti.

 

Višina pomoči:

  • 350 EUR za mesec marec in
  • 700 EUR za mesec april in maj skupaj

 če samozaposleni opravljajo dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona.

 

Pogoji

  • Vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
  • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
  • Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. Ob neizpolnjevanju pogojev mora upravičenec pomoč vrniti
  • Obvezno poravnane vse dajatve ter izpolnjevanje vseh drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo na dan uveljavitve zakona.

 

Postopek izplačevanja je opisan v (3) 35. člena Mega zakona.

 

Pogoj za uveljavitev pravice je predložena izjava o bistveno zmanjšanem obsegu poslovanja preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najkasneje do 31. maja 2020. Ta informacija bo javnega značaja in kot taka tudi objavljena na spletni strani FURS.

 

Predlog zakona!


Obvestilo: Predlog je sprejet in podrobneje predstavljen na tej povezavi.

 

Predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo nadgrajuje ukrepe na področju plač in prispevkov (ZIUPP). Dne 29.3.2020 je pričel veljati ZIUPP, ki je objavljen v Uradnem listu 36/2020.  Vlada je v nedeljo predstavila nadaljevalne ukrepe v t.i. mega zakonu, ki je za področje zaposlenih delavcev predstavljen spodaj. Namen tega dela predloga je ohranjanje delovnih mest, ker delavci ne morejo opravljati dela zaradi epidemije COVID-19 in, kjer delavci dela ne more opravljati zaradi višje sile (varstvo otrok, zaprte meje, ni javnega prevoza). V kolikor bo predlog zakona sprejet, se pravice in načini uveljavljanja povračil ravnajo po tem predlogu, ne glede na že sprejet ZIUPP.

Upravičenci:

  • Delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % in
  • v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

 

Trajanje čakanja na delo:

  • Najdlje do 31.5.2020, vendar se je delavec dolžan na zahtevo delodajalca vrniti na delo, če to zahtevajo potrebe delovnega ali proizvodnega procesa.

 

Pravico do povračila lahko uveljavlja tudi vsak delodajalec, ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prometa.

 

Pisna napotitev:

Pisno obvestilo v katerem se določi:

  • čas čakanja na delo,
  • možnost, da delodajalec tudi v času začasnega čakanja na delo zaradi potreb delovnega procesa delavca pozove nazaj na delo
  • ter način takšnega poziva in tudi višino  nadomestila plače.

 

Nadomestilo

Delavec ima v času čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja delo, pravico do nadomestila. Višino nadomestila je za oba primera 80  in je izračunana iz osnove, ki jo določa (7) 137. člena ZDR-1. Pri tem pa predlog določa omejitev navzdol in nazvgor ter pravi, da nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Nadomestilo se v celoti krije s strani Republike Slovenije. Delodajalci, vključeni v ukrep po predlogu tega zakona, bodo v celoti razbremenjeni stroškov izplačevanja nadomestil plače. Slednje pomeni tudi, da prispevke za vsa socialna zavarovanja v celoti plačuje Republika Slovenija.

Predlog zakona določa kritje prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestil plače od 13. marca do 31. maja.

Iz predloga ni jasno za kakšno obdobje bo Republika Slovenija krila nadomestila plač v celoti. Določa se datum 1.4.2020, ni pa jasno ali za od takrat izplačana nadomestila ali obračunana.

 

Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila delavcem izplačevati neto nadomestila plače. Nadurnega dela delavcem, ki ostajajo aktivno – delavni v podjetju, se ne sme odrejati. Vsakršna prekinitev čakanja na delo ali prenehanje pogojev višje sile, zaradi katerih se zaposleni vrne na delo,  morajo biti javljena Zavodu za zaposlovanje RS.

 

Postopek

  1. Vložena vloga v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca, vendar najpozneje do 31.5.2020. Varovalka s skrajnim datumom je uvedena, zaradi morebitnih težav pri delovanju informacijskega sistema zavoda. Uveljavljanje se bo izvajalo tudi za nazaj in sicer od 1.4.2020 dalje. Pri tistih delodajalcih, kjer so bili delavci poslani na čakanje na delo doma ali niso morali opravljati dela zaradi višje sile, velja osem dnevni rok od uveljavite zakona.

 

  1. Priloge:
  • Izjavo o materialni in kazenski odgovornosti in dokazila, da delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej.
  • Izjavo o materialni in kazenski odgovornosti in dokazila o napotitvi delavca na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja del iz poslovnega razloga.

 

  1. Zavod za zaposlovanje o vlogi odloči v osmih dneh s sklepom.

 

  1. Povračilo se bo opravilo v sorazmernem znesku ali v celoti deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

 

Nadzor

Nadzor nad upravičenostjo povračil nadomestil plač izvaja Zavod za zaposlovanje RS, kjer mu je omogočen administrativen in finančni nadzor nad izpopolnjevanjem pogodbenih obveznosti. Inšpekcijski nadzor pa opravlja Inšpektorat RS za delo.

 

Vračila

  • Vračilo trikratnika prejetih sredstev v primeru neizplačevanja neto nadomestil, odrejanju nadurnega dela delavcem, ki v podjetju delajo ter neobveščanju zavoda o prekinitvi čakanja na delo ali pogojev višje sile.
  • Vračilo sredstev v celoti v primeru, da delodajalec prične postopek likvidacije  v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enak obdobju prejemanja sredstev.

 

Opozorilo:

V 22. poglavju predloga so predstavljeni dodatni pogoji za vračilo prejetih sredstev. V kolikor bo prišlo v letu 2020 do delitve dobička, izplačila plač za poslovno uspešnost ali nagrad poslovodstva, bo delodajalec dolžan vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

 

Predlog mega zakona!

 


Obvestilo Javnega sklada za malo gospodarstvo Goriške:

Mikro, mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike obveščamo, da imamo za zagotavljanje tekočega poslovanja tudi v času izrednih razmer na voljo dve obliki brezobrestnih posojil za financiranje obratnih sredstev:

  • mikroposojila do višine 25.000 EUR z odplačilo dobo 3−6 let,
  • posojila za razvoj poslovanja do višine 100.000 EUR z odplačilo dobo 3−9 let.

Obe vrsti posojil nudita možnost 1-letnega moratorija!

Prijavna roka: 20. 5. 2020 in 28. 8. 2020.

Več o razpisih na spletni strani: www.jsmg-goriska.com ali na telefonski številki: 05 335 01 73.

 


Slovenski podjetniški sklad objavlja razpis P1 plus 2020 – Garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, zaradi blažitev posledic koronavirusa pa je razpis letos še dodatno prilagojen.

Za garancijo Slovenskega podjetniškega sklada je značilno da lahko mikro, mala in srednje velika podjetja lažje, hitreje in ceneje pridobijo bančni kredit pod ugodnimi pogoji in z znižano obrestno mero. Gre za dolgoletni že obstoječi razpis, ki je letos zaradi premagovanja posledic širjenja koronavirusa še dodatno prilagojen, saj se v okviru razpisa PRILAGODIJO MERILA za ocenjevanje vlog v primerih, ko podjetje potrebuje financiranje z obratnimi sredstvi. Ostali še bolj prilagojeni ukrepi za MSPje za premagovanje in blažitev vpliva in širitve koronavirusa, so v pripravi in se bodo objavljali postopoma na spletni strani SPSa in v Uradnem listu RS. Zato spremljajte novosti na tem področju in se prijavite v e-novice SPSa.

Kredit lahko krije do največ 80 % vrednosti upravičenih stroškov projekta. Za razliko mora podjetje zagotoviti lastna sredstva, med katera se ne vključujejo ostali krediti. Prav tako med lastna sredstva ne spadajo viri, ki vključujejo državno pomoč.

Hkrati z zelo ugodnim zavarovanjem bančnega kredita z garancijo SPSa bodo podjetja deležna tudi znižane obrestne mere, ki znaša 6 mesečni EURIBOR + od 0,50 % do 1,00 %, prilagojena pa je stopnji razvitosti podjetja (klasični projekt, tehnološko inovativni projekt, dejavnost iz šifre G[2]) in glede na starost podjetja.

Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:
• se kot pravne ali fizične osebe ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirane kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge ali zavodi, ter socialna podjetja (so.p) s statusom gospodarske družbe
• imajo vsaj 1 zaposlenega za poln delovni čas in manj kakor 250 zaposlenih,
• letni promet ne sme presegati 50 mio EUR, bilančna vsota pa ne 43 mio EUR.

Upravičeni stroški projekta morajo nastati v obdobju od 01.01.2020 do 31.12.2021!

Vloge lahko podjetja oddajo na SPS vsakih 14 dni, in sicer: 10.4., 5.5., 20.5., 5.6., 20.6., 5.7., 5.9., 20. 9., 5.10., 20. 10. 2020.

Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus.

Med drugimi pogoji so v razpisu opredeljeni tudi slednji:

• dosegati bonitetno oceno objavljeno na spletnem portalu GVIN3 vsaj D2 (omejitev ne velja za vlagatelje, ustanovljene po 1.1.2019 in zavode);
• da v bilanci stanja za leto 2018 oziroma za leto 2019 izkazuje celotni kapital v obveznostih do virov sredstev vsaj v višini 7,0% (omejitev ne velja za vlagatelje, ustanovljene po 1.1.2020 in zavode);
• dosegati finančni kazalnik »finančne obveznosti/denarni tok iz poslovanja (EBITDA)« za leto 2018 oziroma za leto 2019 v pozitivni vrednost do vključno 7,0 (omejitev ne velja za vlagatelje, ustanovljene po 1.1.2020 in zavode);
• ohranjanje števila zaposlenih (izhodišče je število zaposlenih delavcev na zadnji dan preteklega meseca glede na mesec oddaje vloge) do zaključka projekta, najkasneje do 31.12.2021 (za prijavne roke do vključno 5.5.2020) oz. 31.12.2022 (za prijavne roke po 5.5.2020);
• izboljšati tehnološko opremljenost in delovne pogoje podjetja z vidika povečanja prihodka in dobička podjetja ali dodane vrednosti na zaposlenega;
• imeti zaprto finančno konstrukcijo in zagotovljeno likvidnost (razvidno iz finančne priloge v vlogi);
• projekt mora biti realiziran v Republiki Sloveniji;
• zagotoviti porabo obratnih sredstev za krepitev podjetniške aktivnosti v okviru obstoječih ali novih dejavnosti.

Izsek iz razpisne dokumentacije: 6.2 OBRATNA SREDSTVA, kamor sodijo:
– izdatki za nakup materiala in trgovskega blaga;
– izdatki za opravljene storitve;
– izdatki za plače (neto plača, dohodnina, prispevki iz in na plačo, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, stroški prehrane med delom).
Višina skupnih upravičenih stroškov projekta ni omejena. Za materialne in nematerialne investicije se upoštevajo neto vrednosti (brez DDV), za obratna sredstva se upoštevajo bruto vrednosti (z DDV). Izjema velja za podjetja, ki niso zavezanci za DDV. Pri njih se vsi upravičeni stroški priznajo v bruto vrednosti (torej vrednost računa z DDV).

Med upravičene stroške ne spada nakup cestno transportnih sredstev . Upravičeni stroški se ne smejo nanašati na izvedbo projektov, s katerimi bi si vlagatelj krepil dejavnosti in področja, ki so izločene skladno s točko 5.1. Splošni pogoji kandidiranja.

Povezava


Vlada RS je v nujni postopek odločanja predlagala Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev – gospodarskih subjektov.

 

Banke in hranilnice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji lahko odobrijo kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadla v plačilo.

 

Kaj pomeni odlog?

Prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila.  Višina posameznega obroka ostaja skladna s kreditno pogodbo.

 

Kdo lahko zaprosi za odlog?

  • Gospodarska družba.
  • Zadruga, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
  • Samozaposlena oseba.
  • Nosilec kmetijskega gospodarstva.

 

Vloga

Kreditojemalec ima čas oddati vlogo za odlog najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. Vloga naj bi vsebovala:

  • Opis poslovnega položaja kreditojemalca z navedbo vzrokov in predložitve dokazil za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja zaradi posledic epidemije virusa.
  • Načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.
  • Ocena poslovodstva kreditojemalca o možnostih ohranitve delovnih mest.

 

Opisa poslovnega položaja ni potrebno prilagati v kolikor opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi virusa začasno prepove. V tem primeru navede samo občinski odlok,  ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

 

Kreditojemalec in banka se lahko sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

 

Kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja, je dolžan enkrat mesečno poročati banki o svojem poslovnem položaju. Banka lahko glede na presojo poslovnega položaja, tudi skrajša odlog plačila. Ima pa tudi možnost prekiniti odlog v primeru neporočanja o poslovnem položaju ali navajanju lažnih podatkov.

 

Predlog!

 


Obvestilo 31.3.2020: Zakon je bil sprejet in objavljen v Uradnem listu 36/2020. V kolikor bo predlog mega zakona sprejet, se vse vloge ter pravice do nadomestila obravnavajo v skladu z novim mega zakonom. Predlog je predstavljen v tem članku: https://clemente-rogelja.si/mega-zakon-in-cakanje-na-delo/

 

Pomoč, ki ga zakon predvideva, pokriva dve področji:

  • Delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo napotil na začasno čakanje na delo. Delavci so na začasnem čakanju na delo upravičeni do 80 % nadomestila plače. Breme delnega povračila bo po sprejetju zakona nosila 40 %  država.
  • Delavec zaradi karantene, ki mu je bila odrejena z odločbo ministrstva za zdravje, ne bo mogel opravljati dela.  Delavec je v tem primeru upravičen do 80 % nadomestila plače. Breme povračila v celoti nosi država.

 

Zakon o delovnih razmerjih nalaga v primeru odrejanja čakanja na delo izpolnitev pisne napotitve in posredovanja le-te po pošti ali elektronski pošti delavcu. V pisni  napotitvi mora biti odrejen čas  začetka in konca obdobja začasnega čakanja na delo, ki ne sme biti daljše od treh zaporednih mesecev, možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače.

 

Uveljavljanje pravice

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil z vlogo, ki jo vloži elektronsko ali v pisni obliki pri Zavodu za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje ali v osmih dneh od uveljavitve tega zakona. Vlogi se predloži naslednja dokazila:

 

  • Opis poslovnega položaja zaradi posledice virusa z navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic virusa. Navesti mora tudi podatke o delavcih, ki jim delodajalec začasno ne more zagotavljati dela ter oceno poslovodstva o možnosti ohranitve delovnih mest.
  • Pisna izjava, s katero se zaveže delodajalec k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
  • Ugotovitev, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem.
  • V primeru karantene mora delodajalec priložiti kopijo odločbe ministra za zdravje in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

 

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila uveljavlja le enkrat in največ za tri mesece.

 

Višina in povračilo nadomestila

Višina delnega povračila znaša 40 % nadomestila plače (Bruto I) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposlenosti (892,50 €). V primeru karantene je 100 % kritje. Povračilo se izplačuje mesečno v sorazmernem deležu ali celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je delavcu pripadlo nadomestilo plače.  Povračilo se ne izvrši, če delodajalec nadomestila ne izplača.

 

Kdaj povračila delodajalec ne more uveljaviti

  • V kolikor imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Izjema je le, če delodajalec iz objektivnih razlogov presežka ur ne more izravnati.
  • Na dan vloge ima delodajalec več kot 50 € neplačanih dajatev ali drugih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki  ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ.
  • Ki v zadnijh treh mesecih pred napotitvijo ni redno izplačeval plač in prispevkov za socialno varnost.
  • Če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje….
  • V primeru karantene lahko delodajalec delavcu zagotavlja in organizira delo na domu.

 

Časovna omejitev

Največ tri mesece ali  za obdobje odrejene karantene.

 

Vračilo izplačanih povračil

Delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, ali če začne postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Predlog-zakona-sprejet-na-vladi

 


Z včerajšnjim dnem je vlada predstavila osem ukrepov za obvladovanje kriznih razmer zaradi širitve koronavirusa (povezava: https://www.gov.si/novice/2020-03-09-skoraj-milijarda-evrov-ukrepov-za-obvladovanje-posledic-koronavirusa/).

 

Delodajalci se tako lahko odločate za različne ukrepe zagotavljanja ohranitve delovnih mest in poslovanja v tem času.

 

Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela

Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljanje odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. Takšna enostranska odreditev lahko traja le začasno, dokler trajajo okoliščine.  Več o tem določa 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Na katere vidike mora biti delodajalec pozoren pri odrejanju dela na domu in drugega dela?

  1. Primernost delovnega mesta.
  2. Vidik delovnega časa.
  3. Zagotovitev delovnih sredstev.
  4. Varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov.
  5. Varnost in zdravje pri delu.

 

Več lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/OPRAVLJANJE-DELA-NA-DOMU-in-DRUGEGA-DELA.pdf

 

Če zaposleni zboli ali zanj velja karantena

V primeru izolacije, ki jo odobri lečeči zdravnik, se nadomestilo plača v breme ZZZS od prvega dne začasne zadržanosti od dela v višini 90 % od osnove.

V primeru karantene osebe, ki je bila v tesnem stiku z okuženim, pa je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih iz ZDR-1.

 

Čakanje na delo doma

Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih  mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more  zagotavljati dela delavcu, lahko v skladu z ZDR-1 z namenom ohranitve  zaposlitve pisno  napoti  delavca na čakanje na delo doma. To stori tako, da lahko pošlje pisno napotitev tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in  katerega  uporabo nalaga delodajalec. V pisni napotitvi na čakanje na delo, delodajalec natančneje določi na kakšen način ga bo obveščal  o vrnitvi na delo in v kakšnem roku se je delavec dolžan zglasiti na delo.

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo se mora delavec  pozivu odzvati ter priti na delo.

 

Zakon ne določa kolikokrat se lahko delavcu odredi čakanje na delo doma, to pomeni,  da so možne krajše napotitve, ki se seštevajo in ne smejo prekoračiti dovoljenega števila mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko napoti delavca na čakanje na delo doma tudi v nepretrganem trajanju v okviru navedene časovne omejitve.

 

V tem času bo delodajalec moral delavcu izplačevati nadomestilo plače v višini najmanj 80% osnove. Osnova za izračun nadomestila plače je povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred čakanjem na delo (Vir: Svetovalni in izobraževalni center Obrtno-Podjetniške zbornice).

 

 

Predlog interventnega zakona (https://www.gov.si/novice/2020-03-06-z-interventnim-zakonom-za-ohranitev-delovnih-mest/) naj bi pomagal v naslednjih primerih:

 

  • Če delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bi mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 50 % zaposlenim delavcem in jih napoti na začasno čakanje na delo, bodo delavci upravičeni do nadomestila 80 % osnove za  nadomestilo plače. 40 % višine naj bi prevzela država. Slednje pomeni, da polovico stroškov v zvezi z delom prevzame država na svoje pleče.
  • Če delavec zaradi karantene, ki je bila odrejena z odločbo ministra za zdravje, ne bi mogel delati, bodo delavci prav tako upravičeni do nadomestila v isti višini. 40 % višine naj bi prevzela država. Slednje pomeni, da polovico stroškov v zvezi z delom prevzame država na svoje pleče.

 

V predlogu zakona so predpisani pogoji , med drugim tudi, da se delodajalec zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Obdobje prejemanja povračila nadomestila lahko traja največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

Kaj ponuja aktualna davčna zakonodaja

https://www.gov.si/novice/2020-03-10-kaksne-moznosti-so-na-razpolago-gospodarstvu-na-davcnem-podrocju-za-blazitev-posledic-koronavirusa/.