Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)  v svojem petem (5) členu opredeljuje, kdo je davčni zavezanec.

» Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.¨

V zakonu opredeljena ekonomska dejavnost izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca veže pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil kaže na odvisno razmerje.

Davčni zavezanec je tudi vsaka pravna ali fizična oseba ne glede na to, ali je vpisana v sodni ali drug primeren register ali evidenco. Pri tem je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če ne presega meril v 94. členu ZDDV-1. Lahko pa kljub nepreseganju merile odloči in  izkaže namero po identifikaciji za DDV. Za slednjega  pravimo, da  prostovoljno vstopi v sistem DDV in mora v njem ostati naslednjih pet let. Vsi ostali so dolžni pridobiti identifikacijsko številko za DDV in postanejo redni davčni zavezanci.


Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb določa, da se za stroške reprezentance smatrajo stroški za pogostitev, zabavo ter darila ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnim partnerjem. Ti stroški so davčno priznani v polovični višini.  Na drugi strani pa Zakon o dohodnini prejeta darila obdavčuje in jih razvršča med tako imenovane druge dohodke.

Darila kupcem in poslovnim partnerjem prejeta od istega darovalca, katerih vrednost ne presega 42 evrov oz. skupno 84 evrov v davčnem letu se ne vštevajo v davčno osnovo  v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZDoh-2.

Ali se stroški za pogostitev v tem smislu tudi smatrajo kot prejeta darila in so s tem podvržena obračunu dohodnine?

Marca 2017 izdano pojasnilo Finančne uprave RS (povezava) pravi, da v določenih primerih ne!

Pri stroških pogostitve v poslovnih stikih med poslovnimi partnerji pri posameznem poslovnem dogodku, kadar gre z vidika tistega zavezanca, ki financira poslovni dogodek, dejansko za poslovni namen in s tem za stroške reprezentance, priznane po davčnih predpisih, se dohodek  posameznika – prejemnika pogostitve, ne ugotavlja, če gre pri tem za neposredno konzumacijo oziroma uporabo ugodnosti v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi. Kadar gre npr. za poslovno kosilo, kjer so izpolnjeni prej navedeni pogoji, se torej ne ugotavlja dohodek posamezne fizične osebe, pod predpostavko, da gre v takem primeru pri poslovnih partnerjih na  poslovnem kosilu primarno za namen izvajanja poslovne aktivnosti in ne za osebne razloge,zato se pri nobenem od udeležencev ne ugotavlja osebne koristi oziroma dohodka iz tega naslova.

Po domače povedano, kadar so stiki med poslovnimi partnerji na poslovnih dogodkih takšni, da vse pojejo in popijejo, davčne obremenitve ni. 

 

 


Sredi decembra je Ministrstvo za finance odgovorilo na vprašanje Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije glede obdobja v katerem normiranci presojajo izpolnjevanje pogojev po stari ali novi zakonodaji.

Zavezanec, čigar povprečje dohodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let (2016 in 2017), bo presegalo 150.000 EUR, mora za davčno leto 2018 ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige. 

Pri tem pa ne smejo pozabiti na združevanje prihodkov s povezanimi osebami.

Odgovor RS MF!


Dne 27.12.2017 je bil v  Uradnem  list RS, št. 77/17, objavljen nov Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), ki stopi v veljavo petnajst dni po objavi,  IV. poglavje pa se začne uporabljati  1. avgusta 2019.

Glavna cilja zakona sta:

  1. odprava ustavnih neskladnosti trenutnega zakona iz razlogov kršitve načela zakonitosti in
  2. možnost vpliva lastnikov na posplošeno tržno vrednost v fazi določanja modelov vrednotenja in v fazi pripisa vrednosti posamezni nepremičnini.
Davek na nepremičnine
Namen Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je med drugim tudi, da postane podlaga za davek na nepremičnine in s tem nadomesti naslednje dajatve:
  • nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč,
  • davek od premoženja,
  • pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in
  • začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti.
 
Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin bi pomenil določitev enotne osnove – vrednosti nepremičnine na podlagi katere bi bil odmerjen davek. Gre za učinkovitejšo rešitev, ki je sicer pred letom 2020 ne pričakujemo.
 
Modeli vrednotenja
Kot osnovno načelo vrednotenja nepremičnin se določi vrednotenje v skladu z najgospodarnejšo rabo. Vrednotenje se določi na podlagi:
  • dejanske rabe za pozidana zemljišča in
  • namenske rabe za nepozidana zemljišča.
Sodelovanje javnosti
Lastniki nepremičnin bodo imeli možnost dajati predloge in pripombe na predlog modelov vrednotenja nepremičnin. Za razgrnitev modelov bodo pristojne občine, ki bodo morale v tem času opraviti tudi javno obravnavo razgrnjenih materialov.
 
Pripombe lastnikov nepremičnin bodo občine zbrale in se do njih tudi obrazloženo opredelile glede na poznavanje lokalne situacije. Nadalje jih bodo posredovale organu za vrednotenje, ki bo pripombe in predloge preučila in na podlagi tega pripravila končni model vrednotenja.
 
Posebne okoliščine
Za izpodbijanje ustreznosti posplošene tržne vrednosti zakon uvaja postopek uveljavljanja posebnih okoliščin. Gre za individualizacijo vrednosti posamezne nepremičnine. Posebne okoliščine so take, ki so lastne posamezni oziroma omejenemu naboru nepremičnin v določeni vrednostni coni in so take narave, da jih model vrednotenja ne vključuje oziroma jih ne vključuje v zadostni meri v izračun vrednosti nepremičnine.
 
Kot posebne okoliščine se štejejo zlasti:
  • mikrolokacija,
  • kakovost in
  • poškodbe.

 

Vir: Unija.si

 


Še majhen skok in bomo v volilnem letu 2018. Jesen in zima so nam postregla z ne malo spremembami davčne, delovno pravne in ostale zakonodaje. V nadaljevanju kratki povzetki božičkovega paketa sprememb. Veselo odpiranje 🙂

Zakon o dohodnini

NAPOTITEV NA DELO V TUJINO 
  1. člen ZDOH-2 obravnava dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Med te že do sedaj spadajo:
  • obvezni prispevki za socialno varnost,
  • premije prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod določenimi pogoji,
  • povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz na delo, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje; POVEZAVA)
  • povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnica, kilometrina, stroški za prenočišča POVEZAVA)
  • plačane premije za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini (za zavarovanja, ki veljajo v vseh državah sveta) in
  1. sklenitev takega zavarovanja je vezana na opravljanje službenih nalog na službenem potovanju v tujini
  2. povračilo stroškov sklenitve takega zavarovanja je na voljo vsem delojemalcem, ki službeno potujejo v tujino
  3. zavarovanje je sklenjeno za najnižji obseg tveganja/pravic oziroma najnižjo višino kritja.