S 1.1.2020 je Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki je imela razširjeno veljavnost, prenehala veljati. Veliko malih podjetij se  tako odloča, katero kolektivno pogodbo uporabljati kot novo. Pri tem se ravna po svoji pretežni dejavnosti v povezavi z razširjeno veljavnostjo in nenazadnje po tem ali je član združenja, ki je podpisnik posamezne kolektivne pogodbe.

Katera kolektivna pogodba je prava?

Pravilo osnovne dejavnosti

Prvi odgovor, na katerega naj si delodajalec odgovori je, katera je njegova osnovna ali pretežna dejavnost. Glavna dejavnost je dejavnost, s katero bo subjekt ustvarjal pretežni del dodane vrednosti. Če tega ni moč določiti, se presoja po tem, v kateri dejavnosti bo ustvarjal najvišji prihodek ali zaposlovala največ ljudi.

Pravilo razširjene veljavnosti

Vse  veljavne kolektivne pogodbe imajo  opredeljeno stvarno veljavnost, za dejavnosti navedene s  šitrami  dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Nekatere kolektivne pogodbe vsebujejo navedbo – razširjena veljavnost. Ta izraz pomeni, da jo morajo uporabljati vsi delodajalci, ki opravljajo dejavnosti opredeljene v posamezni  kolektivni pogodbi, tudi, če niso člani delodajalskih združenj, podpisnikov kolektivnih pogodb.

Pravilo vključenosti v združenja podpisnikov kolektivne pogodbe

V kolikor za delodajalca razširjena veljavnost ne velja, se ravna po tem, ali je član združenja, ki je podpisnik posamezne kolektivne pogodbe.

Nekatere dejavnosti najdemo v več različnih kolektivnih pogodbah. Če delodajalec izpolnjuje stvarne veljavnosti dveh ali več pogodb,  iz vsake izbere tiste, ki so za zaposlene najbolj ugodne.

Kako preveriti, katera kolektivna pogodba delodajalca zavezuje!

  1. Verifikacija pretežne/osnovne dejavnosti v Poslovnem registru Slovenije.
  2. V evidenci kolektivnih pogodb delodajalec preveri, katera kolektivna pogodba vključuje šifro njegove dejavnosti. Delodajalca, kot rečeno, lahko zavezuje več pogodb.
  3. Preverba ali ima kolektivna pogodba celotno ali delno razširjeno veljavnost. Če ima delno, jo običajno ima za določene šifre dejavnosti po SKD. Delodajalec preveri, če je njegova glavna dejavnost uvrščena v razširjeno veljavnost.
  4. Če kolektivna pogodba nima razširjene veljavnosti, delodajalca zavezuje le, če je član delodajalskega združenja, podpisnika kolektivne pogodbe.

Kaj potem delodajalcu preostane?

  • sprejem internega pravilnika, ki mora vsebovati vsaj minimalne zahteve, ki jih določa ZDR-1 ali
  • izbira sorodne kolektivne pogodbe.

 

 


V Uradnem listu RS, številka 59/2019 so bile objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost. Pravilnik vezan na spremembe je v javni obravnavi, sprejem in objavo pričakujemo konec leta. Spremembe so povezane z Izvedbeno uredbo EU 2018/1912 z dne 4.12.2018, ki spreminja pravila za oprostitev DDV pri prodaji znotraj Evropske Skupnosti. Nova pravila začnejo veljati s 1.1.2020.

S katerimi dokazili se upravičeno domneva, da je bilo blago dobavljeno v drugo državo članico?

Dokazila iz skupine A uredbe:

  • podpisan tovorni list CMR,
  • nakladnica,
  • račun za letalski prevoz blaga,
  • račun prevoznika blaga.

Dokazila iz skupine B uredbe:

  • zavarovalna polica v zvezi z odpošiljanjem ali prevozom blaga ali bančni dokumenti, ki dokazujejo plačilo odpošiljanja ali prevoza blaga,
  • uradni dokumenti, ki jih izda javni organ, kot je notar, in ki potrjujejo prihod blaga v namembno državo članico,
  • potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi članici in ki potrjuje skladiščenje blaga v tej državi članici.

 

Če blago odpošlje ali odpelje kupec ali tretja oseba za njegov račun, mora prodajalec razpolagati z;

  • Pisno izjavo pridobitelja, ki mora vsebovati datum izdaje, ime in naslov pridobitelja, količino in vrsto blaga, datum in kraj prihoda blaga, identifikacijsko številko prevoznega sredstva v primeru dobav prevoznih sredstev, identifikacijo osebe, ki sprejema blago za račun pridobitelja, namembno državo članico.  Pridobitelj mora izjavo posredovati dobavitelju do 10. v mesecu, ki sledi mesecu dobav.
  • Dve nenasprotujoči si dokazili iz skupine A ali z enim iz skupine A in enim iz skupine B.

 

Če blago odpelje ali odpošlje dobavitelj ali tretja oseba za njegov račun izbere;

  • dve nenasprotujoči si dokazili iz skupine A,
  • eno dokazilo iz skupine A in eno dokazilo iz skupine B.

 


Z dne 6.11.2019 so stopile v veljavo spremembe zakonov s področja davkov. Spremembe se nanašajo na Zakon o dohodnini, Zakon o davku na dohodke pravnih oseb, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona o davčnem postopku.  Večina sprememb stopi v veljavo s 1. januarjem 2020. 

 

Obdavčitev podjetij

Stopna davka od dohodkov pravnih oseb ostaja enaka na 19 %. 

Do konca leta 2019 je po stari zakonodaji podjetje imelo možnost davčni dobiček znižati v celoti. To so omogočale olajšave za investiranje, olajšave za investiranje v raziskave in razvoj, olajšave za zaposlovanje invalidov, olajšave za donacije……

Od leta 2020 lahko podjetje zniža davčni dobiček z oljašavami samo do največ 63 % davčne osnove. Pri tem je možnost prenosa olajšav v naslednja davčna obdobja  možna le za koriščenje preteklih izgub in olajšav za investiranje v raziskave in razvoj, opremo in neopredemetena osnovna sredstva. Ostale olajšave se lahko koristijo le v letu nastanka in jih ni možno prenašati v naslednja davčna obdobja.

 

Obdavčitev lastnikov kapitala

Obdavčitev dividend, obresti in ustvarjanja dobičkov iz kapitala in dobička od odsvojitev finančnih instrumentov se dviguje za 2,5 odstotne točki. Od 1.1.2020 znaša stopnja 27,5 %.

 

Dohodki iz oddajanja premoženja v najem

Višina normiranih stroškov se iz zdajšnjih 10 % dvigne na 15 %. Stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem je po novem 27,5 % in ne več 25 %.

 

Pridobivanje lastnih deležev ali delnic

Dohodek iz odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe izven organiziranega trga se obdavči kot dividenda v celotnem izplačanem znesku. 

 

Sprememba dohodninske lestvice in olajšav

 

Sprememba skupne splošne olajšave

Pri uveljavljanju in priznavanju posebne oljašave na vzdrževane družinske člane je sprememba v tem, da mora imeti tak odrasel otrok prijavljeno isto stalno prebivališče kot davčni zavezanec, ki ga uveljavlja za vzdrževanega člana. To ne velja za otroke do 18. leta starosti.

 

Bonitete manjših vozil na električni pogon

Z namenom spodbujanja nakupa in uporabe vozil na električni pogon zakonodajalec znižuje znesek bonitete v primeru nakupa službenih vozil, ki jih zaposleni uporabljajo za zasebne namene. Boniteta za zasebno uporabo manjšega električnega vozila bo znašala le 0,3% nabavne vrednosti vozila mesečno, če nabavna vrednost avtomobila, vključno z davkom na dodano vrednost, ne presega 60.000 EUR. Boniteta za zasebno uporabo službenih vozil za običajna bencinska in dizelska vozila kot tudi za večja električna vozila ostaja v prvem letu 1,5% nabavne vrednosti.

 

Povzeto po FinD- INFO.


Javni sklad malega gospodarstva Goriške je objavil nove razpise brezobrestnih posojil na področju gospodarstva:

 

INVESTICIJSKA POSOJILA

Posojila za nakup opreme, gradnjo ali nakup poslovnega objekta,nakup zemljišč, v neposredni povezavi z namenom investicije in nematerialne investicije. Najvišja vrednost posojila je 100.000 EUR oziroma 20.000 EUR  za podjetja s statustom začetnika in najnižja vrednost 4000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 9 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo. Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

POSOJILA ZA RAZVOJ POSLOVANJA

Nakup storitev, nakup materiala in blaga in strošek plač zaposlenih (največ 50 % celotnega zneska posojila). Najvišja vrednost posojila 100.000 EUR in najnižja 4.000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 9 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo. Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

MIKROPOSOJILA ZA MIKRO IN MALA PODJETJA

Mikroposojila za materialne investicije in obratna sredstva (material, trgovsko blago, izdatki za storitve, plače). Najvišja vrednost posojila 25.000 EUR in najnižja 4.000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 6 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo.  Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

Odplačilna doba: od 3 do največ 9 let z možnim 1 letom moratorija

Obrestna mera: 0 %

Roki za prijavo:  25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2020,  28. 8. 2020 oz. do porabe sredstev.

Razpisi so objavljeni na spletni strani sklada www.jsmg-goriska.com.


Spodbujanje procesnih izboljšav v podjetjih 2019 – 2020
Namen razpisa: bo izboljšanje konkurenčnosti podjetij prek procesnih izboljšav (na primer: prenova poslovnih procesov, uvedba vitkega poslovanja in vitkih poslovnih procesov, učinkovito upravljanje poslovnih procesov, menedžment poslovnih procesov, dizajn menedžment itd.).
Upravičeni stroški: stroški zunanjih izvajalcev.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 50 % vrednosti oziroma največ 20.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Digitalna transformacija podjetij
Namen razpisa: bo spodbuditi podjetja k celostni digitalni transformaciji poslovnih procesov, izdelkov, storitev. Eden izmed ciljev razpisa bo tudi uvedba funkcije informacijskega menedžerja v podjetjih.
Upravičeni stroški: zunanji stroški za izboljšanje tehnične opremljenosti podjetji (strojne in programske opreme), ki bo omogočila boljše digitalno poslovanje in proizvodnjo.  Področje digitalne transformacije zajema izboljšave z vidika: izkušnje kupcev; učinkovitega zbiranja, obdelave ter vizualizacije podatkov; razvoja procesov in digitalnih rešitev za podporo poslovanja in proizvodnje; vpeljava digitalnih poslovnih modelov; razvoj digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: do 100.000 evrov na podjetje.

Usposabljanje podjetij v tujini
Namen razpisa: bo spodbujanje udeležbe v trimesečnem programu usposabljanja v tujini v obliki mentorstev, mreženja, priprave na naložbe tveganega kapitala.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.

Energetske sanacije v turizmu
Namen razpisa: spodbujanje ukrepov za rabo obnovljivih virov energije ter zmanjšanje rabe energije in snovi.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja s področja turizma ter s sedežem oziroma poslovno enoto na celotnem območju vzhodne kohezijske regije ter na obmejnih problemskih območjih zahodne kohezijske regije.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70 % vrednosti oziroma največ 200.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Integralni turistični produkti 2019
Namen razpisa: z nepovratnimi sredstvi spodbuditi marketinške aktivnosti za promocijo inovativnih integralnih turističnih produktov.
Upravičeni stroški: vsi stroški zunanjih storitev, ki so vezani na razvoj integralnih turističnih produktov, oblikovanje (podoba vsebin), digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij ter oglaševanje.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70 % oziroma največ 200.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Mlada podjetja na problemskih območjih 2020 – 2021
Namen razpisa: sofinanciranje zagona novo ustanovljenih podjetij na problemskih območjih Pokolpje, Hrastnik, Radeče, Trbovlje ter obmejnih problemskih območjih.
Upravičenci: mala in srednje velika podjetja, mlajša od 18 mesecev.
Višina subvencije: med 20.000 do 40.000 evrov.

 

 

Vir: Tiko-pro d.o.o.