Povračila in poračun stroškov prehrane v primerih organizirane prehrane

Zakon o delovnih razmerjih določa pravico delavcev do povračila stroškov prehrane med delom, višino pa prepušča ureditvi v kolektivnih pogodbah.

Če delodajalec organizira prehrano se v višino davčno osnovo ne všteva strošek te prehrane do 6,12 €. V kolikor je vrednost organizirane prehrane s strani delodajalca pod 6,12 €, lahko delodajalec NEOBDAVČENO izplača razliko do zneska 6,12 €. Pogoj je, če ga k temu zavezuje predpis npr. kolektivna pogodba. 

Povračila stroškov prevoza, če ima oseba 2 ali več bivališč

Če se delavec vozi na delo iz dveh ali več prebivališč, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo … od prebivališča, ki je najbližje mestu opravljanja dela.  Če se iz drugega prebivališča, ki ni najbližje vozi vsaj 4 x tedensko, se to prebivališče šteje za običajnega. V tem primeru se v davčno osnovo ne všteva povračilo prevoza od tega mesta – običajnega prebivališča.

Povračila stroškov prevoza, če je kraj dela oddaljen od postajališča javnega prevoza

Ko je kraj opravljanja dela več kot kilometer oddaljen od najbljižjega postajališča javnega prevoza, se v smislu Uredbe šteje, da delavec utemeljeno ne more uporabljati javnega prevoza.

Povračila stroškov prevoza, če ima delavec več delodajalcev

V primeru, ko ima delavec več delodajalec se z vidika povračila stroškov prevoza ugotovi kraj, iz katerega delavec dejansko prihaja na delo.  Povračilo, ki se ne všteva v davčno osnovo se izračuna med mestom opravljanja dela in mestom, od koder dejansko prihaja na delo, če je razdalja med njima več kot 1 kilometer. 

Nadomestilo za ločeno življenje

Nadomestilo za ločeno življenje po Uredbi znaša 334 € mesečno. V kolikor delavec prebiva ločeno od družine manj kot mesec dni, se nadomestilo določi v sorazmernem znesku.

Delavec, ki se sam odloči, da bo zaradi zaposlitve bival ločeno od družine ,se nadomestilo všteva v davčno osnovo dohodka.

Povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem

Delodajalec v zvezi s služebnim potovanjem povrne stroške prehrane v obliki dnevnic, stroške za nočitev, javnega prevoza, kilometrine v primeru uporabe lastnega avtomobila, ostale stroške.

Med ostale stroške spadajo tudi pristojbine za vstop v državo npr. vizum, ESTA….

Povračilo stroškov krije družba, ki ima z delodajalcem poslovni odnos

Delavec se po navodilu delodajalca udeleži dogodka (sestanek, poslovno srečanje….), ki je v povezavi z poslovanjem delodajalca, stroške dogodka pa krije organizator. Ta plačila delavcu  niso boniteta, vendar samo do višin določenih v Uredbi. 

Pogoj je, da delavca določi delodajalec ne pa organizator.

Solidarnostna pomoč

V primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca se 1252 € solidarnostne pomoči ne všteva v davčno osnovo.

Za težjo invalidnost se šteje takšna invalidnost, zaradi katere je delavec tri mesece ali več odsoten z dela, oziroma tri mesece ali več dela največ štiri ure.  Če traja bolezen ali invalidnost več kot eno leto, je mogoče neobdavčeno izplačati solidarnostno pomoč za vsako leto trajanja invalidnosti ali bolezni. 

Plačilo prispevkov za tujega študenta, ki v Sloveniji opravlja obvezno prakso

V primeru, ko tuj dijak ali študent, ki živi in študira v tujini, v Sloveniji opravlja obvezno študijsko prakso, se prispevki za socialno varnost ne obračunajo in plačajo.

Prispevki za socialno varnost vključujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti (zaposlovanje) in prispevek za starševsko varstvo.

Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1

Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1,  se v celotnem izplačanem znesku všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine ter prispevki za socialno varnost.

118. člen

(prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča)

(1) Če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

(2) Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.

(3) Delavec ali delodajalec lahko predlog iz prvega odstavka tega člena uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

(4) Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi, in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna.

Odpravnina zaradi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove po 91. členu ZDR-1

Odpravnina, izplačana v skladu z določbo 91. člena zDR-1 se v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

91. člen

(odpoved s ponudbo nove pogodbe)

(1) Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

(2) Če delavec sprejme ponudbo delodajalca po prejšnjem odstavku, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od prejema pisne ponudbe.

(3) Če delavec v primeru iz prejšnjega odstavka sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem, kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem.

(4) Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine po 108. členu tega zakona.

(5) Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

(6) V primeru, ko delavec sprejme neustrezno novo zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.

(7) Če delodajalec delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.

Obračunavanje prispevkov od vrednosti uniform in osebnih zaščitnih sredstev

Uniforme in osebna zaščitna delovna sredstva, ki so nujna za delo,in so predmet obdavčitve dohodkov fizičnih oseb in se ne štejejo kot prejemki iz delovnega razmerja, od katerih se plačujejo obvezni prispevki za socialno varnost.

Osebna zaščitna delovna sredstva so določena s posebnimi predpisi in so nujna in potrebna za delo.

Uniforma je standarnizirana obleka, značilna za določen poklic, ki se nosi v času opravljanja poklica.

Dopolnjeno pojasnilo FURS avgust 2019


Dopolnitev pojasnil v povezavi z davčnim potrjevanjem računov predvsem na področju  dilem registriranja poslovnega prostora.

 

Vsak davčni zavezanec je bil dolžan ob prijavi davčne blagajne prijaviti tudi podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune.  Poslovni prostor je vsak premičen ali nepremičen prostor, v katerem stalno, občasno ali začasno izdaja račune pri gotovinskem poslovnaju. Slednje velja tudi za poslovne prostore, kjer se izdaja račune z uporabo vezane knjige računov.

 

Poslovni prostor se registrira:

 

  • V primeru izdaje računa v papirni obliki, je poslovni prostor tam, kjer se račun natisne in posreduje kupcu.

 

  • V primeru elektronskega računa, je poslovni prostor tam, kjer se račun izdela in elektronsko posreduje. V takšnih primerih se kot poslovni prostor registrira prostor, kjer se nahaja strežnik/programska oprema, ki generira elektronske račune. Izjema velja, če se strežnik nahaja pri gostovanju pri drugem poslovnem subjektu ali v tujini. Tako se pri spletni prodaji ugotavlja ali se račun izdaja v papirni ali elektronski obliki.

 

Davčni zavezanec je dolžan javiti davčnemu organu tudi vse spremembe podatkov za posamezni poslovni prostor.  V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora –  posredovanje podatkov o zaprtju. Prav tako velja za primere napačnih podatkov o poslovnem prostoru.

Pri spremembi lokacije poslovnega prostora pa ima davčni zavezanec dve možnosti:

 

  • Zavezanec lahko na novi lokaciji uporablja isto oznako poslovnega prostora kot na stari lokaciji, pri čemer mora za to oznako poslovnega prostora v potrjevanje poslati nove podatke o poslovnem prostoru.

 

  • Zavezanec lahko poslovni prostor na novi lokaciji registrira na novo, z novo oznako in za poslovni prostor na stari lokaciji posredovati podatke o zaprtju le-teh.

 

Davčni zavezanec ne sme pozabiti na popravek internega akta.

 

 

Več na: https://www.findinfo.si/DnevneVsebine/Aktualno.aspx?id=241764&utm_source=TednikFI&utm_medium=email&utm_campaign=17

 

 


Najnižji znesek regresa določa Zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače.

Minimalni znesek regresa za leto 2019 je 886,63 €.

Kdaj ima zaposleni pravico do izplačila regresa?

Pravica do regresa nastopi z nastopom pravice do letnega dopusta. Če ima zaposleni pravico samo do sorazmernega dela dopusta, ima tudi pravico do sorazmernega dela regresa.

Zaposleni za krajši delovni čas (to je manj od polnega) ima pravico do sorazmernega dela regresa, glede na njegov krajši delovni čas in glede na trajanje zaposlitve. To pa ne velja v primerih, ko zaposleni dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Zaposlenemu pripada regres tudi, če ne izkoristi ves letni dopust za posamezno koledarsko leto.

Kdaj je skrajni rok izplačila regresa?

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo se na ravni dejavnosti lahko določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.  Kasnejši rok se določa v primeru nelikvidnosti delodajalca.

Obdavčitev in druge dajatve pri izplačilu regresa

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.  Višina povprečne mesečne plače se spreminja. Trenutno znaša 1.714,49 €.

Tudi prispevkovna obravnava se z spremembo izenačuje z obravnavo regresa  na isti višini, to je v višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih.


Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog sprememb novel zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter dohodnini in ga poslala v Državni zbor v odločanje.

 

Zato lahko že letos pričakujemo izplačilo višjega regresa, saj se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne bo všteval znesek regresa za letni dopust do višine zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji (okoli 1720 eurov). Poenostavljeno, bruto znesek regresa za letni dopust bo enak neto znesku (do povprečne plače), saj bo regres oproščen plačila dohodnine in socialnih prispevkov.

 

»Regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.« (Inštitut za računovodstvo)

 

Več na povezavi!


Za kupone, ki so izdani po 1.1.2019 veljajo nove določbe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Razlog za spremembo zakonodaje je v različnih načinih obdavčitev v posameznih državah članicah EU, saj se je trenutek obdavčitve v nekaterih državah določal na trenutek izdaje kuponov, drugod pa ob njihovem vnovčenju.

Kupon je instrument, ki predstavlja plačilno sredstvo za celotno ali delno  dobavo blaga ali storitve.  Na kuponu je običajno navedena vrsta dobave blaga ali storitev, identiteta dobavitelja, ter pogoji uporabe tega instrumenta.  Lahko je v fizični ali elektronski obliki.

Enonamenski kuponi izdani v svojem imenu

Enonamenski kupon je instrument, ki predstavlja plačilno sredstvo za točno določeno vrsto blaga ali storitve. Pri enonamenskem kuponu je v trenutku izdaje znano:

  • Kraj dobave blaga ali storitve.
  • Identiteta dobaviteljev.
  • Velja, kot plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitev.

Sprememba ZDDV-1 določa, da se že ob prenosu takšnega kupona šteje, da je nastopil trenutek obveznosti obračuna DDV.  Tako se že prenos smatra za opravljeno dobavo blaga ali storitev, ne  smatra se več kot predplačilo, tako, kot je to veljalo do 31.12.2018.

Davčni zavezanec (prodajalec) mora ob prenosu kupona izdati račun z vsemi obveznimi sestavinami, kot jih ZDDV-1 predvideva. Poleg tega na račun navaja tudi številko in datum izdaje enonamenskega kupona. V kolikor se kupon računu prilaga, na računu ni potrebno navajati obseg in vrste storitev.

V kolikor je prenos kupona plačan z gotovino, je ta prenos predmet davčnega potrjevanja. Kasnejša dejanska prodaja storitve ali blaga, ni podlaga za izdajo računa po ZDDV-1 zakonodaji, prav tako pa tudi ne davčnemu potrjevanju na podlagi Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Enonamenski kuponi izdani v tujem imenu

V praksi se pojavljajo primeri, ko prenose enonamenskih kuponov opravi subjek (davčni zavezanec) v imenu nekoga drugega.

V tem primeru velja prav tako, da obveznost izdaje račune in obračuna DDV nastopi v trenutku prenosa kupona. Davčni zavezanec – posrednik  B izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca A. Obveznost obračuna DDV in vključitve v davčne evidence je na davčnem zavezancu A. Če je prenos kupona opravljena v gotovini, davčno potrjevanje bremeni davčnega zavezanca B v imenu in za račun davčnega zavezanca A.

Morebitna provizija zaradi posredovanja, ki jo obračuna davčni zavezanec B davčnemu zavezancu A, je predmet obračuna DDV v trenutku prenosa kupona.

Enonamenski kuponi izdani v svojem imenu, dobavo blaga ali storitve opravi drugi davčni zavezanec

V praksi se tudi dogaja, da davčni zavezanec B izda enonamenski kupon za dobavo blaga ali storitve, ki jo bo dejansko opravil davčni zavezanec A kupcu C.

Prenos kupona s strani davčnega zavezanca B kupcu, pomeni obveznost izdaje računa in obračuna DDV s trenutkom prenosa kupona. V kolikor je ta prenos plačan s gotovino, je potrebno tudi račun davčno potrditi.

Davčni zavezanec A je dolžan na isti dan izstaviti račun za dobavo blaga ali storitev davčnemu zavezancu B, saj za dobavo blaga oziroma opravljeno storitev prav tako velja isti trenutek prenosa kupona.  Pri tem pa  lahko davčni zavezanec B  izda račun kot samofakturiranje.

Večnamenski kuponi

Večnamenski kupon je instrument, ki predstavlja plačilno sredstvo za celotno dobavo blaga ali storitve ali delno poplačilo le teh. Razlika med enonamenskim ali večnamenskim kuponom je v tem, da pri večnamenskem kuponu ne vemo točno kje bo kupon vnovčen, prav tako pa tudi ne, kateri DDV bo obračunan.

Obveznost obračuna DDV in izdaje računa je v tem primeru v trenutku prodaje blaga ali opravljanju storitve. Prav tako plačilo z večnamenskim kuponom predstavlja plačilo v gotovini, tako, da ob trenutku dobave blaga ali opravljanju storitve nastopi tudi obveznost davčnega potrjevanja računa.

 

Za kupone za namene DDV se ne štejejo vozovnice, vstopnice, potrdila o predplačilu za potovanja, ki jih izdajajo potovalne agencije in organizatorji potovanj, poštne znamke, koleki.