Javni sklad malega gospodarstva Goriške je objavil nove razpise brezobrestnih posojil na področju gospodarstva:

 

INVESTICIJSKA POSOJILA

Posojila za nakup opreme, gradnjo ali nakup poslovnega objekta,nakup zemljišč, v neposredni povezavi z namenom investicije in nematerialne investicije. Najvišja vrednost posojila je 100.000 EUR oziroma 20.000 EUR  za podjetja s statustom začetnika in najnižja vrednost 4000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 9 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo. Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

POSOJILA ZA RAZVOJ POSLOVANJA

Nakup storitev, nakup materiala in blaga in strošek plač zaposlenih (največ 50 % celotnega zneska posojila). Najvišja vrednost posojila 100.000 EUR in najnižja 4.000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 9 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo. Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

MIKROPOSOJILA ZA MIKRO IN MALA PODJETJA

Mikroposojila za materialne investicije in obratna sredstva (material, trgovsko blago, izdatki za storitve, plače). Najvišja vrednost posojila 25.000 EUR in najnižja 4.000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 6 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo.  Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

Odplačilna doba: od 3 do največ 9 let z možnim 1 letom moratorija

Obrestna mera: 0 %

Roki za prijavo:  25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2020,  28. 8. 2020 oz. do porabe sredstev.

Razpisi so objavljeni na spletni strani sklada www.jsmg-goriska.com.


Spodbujanje procesnih izboljšav v podjetjih 2019 – 2020
Namen razpisa: bo izboljšanje konkurenčnosti podjetij prek procesnih izboljšav (na primer: prenova poslovnih procesov, uvedba vitkega poslovanja in vitkih poslovnih procesov, učinkovito upravljanje poslovnih procesov, menedžment poslovnih procesov, dizajn menedžment itd.).
Upravičeni stroški: stroški zunanjih izvajalcev.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 50 % vrednosti oziroma največ 20.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Digitalna transformacija podjetij
Namen razpisa: bo spodbuditi podjetja k celostni digitalni transformaciji poslovnih procesov, izdelkov, storitev. Eden izmed ciljev razpisa bo tudi uvedba funkcije informacijskega menedžerja v podjetjih.
Upravičeni stroški: zunanji stroški za izboljšanje tehnične opremljenosti podjetji (strojne in programske opreme), ki bo omogočila boljše digitalno poslovanje in proizvodnjo.  Področje digitalne transformacije zajema izboljšave z vidika: izkušnje kupcev; učinkovitega zbiranja, obdelave ter vizualizacije podatkov; razvoja procesov in digitalnih rešitev za podporo poslovanja in proizvodnje; vpeljava digitalnih poslovnih modelov; razvoj digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: do 100.000 evrov na podjetje.

Usposabljanje podjetij v tujini
Namen razpisa: bo spodbujanje udeležbe v trimesečnem programu usposabljanja v tujini v obliki mentorstev, mreženja, priprave na naložbe tveganega kapitala.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.

Energetske sanacije v turizmu
Namen razpisa: spodbujanje ukrepov za rabo obnovljivih virov energije ter zmanjšanje rabe energije in snovi.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja s področja turizma ter s sedežem oziroma poslovno enoto na celotnem območju vzhodne kohezijske regije ter na obmejnih problemskih območjih zahodne kohezijske regije.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70 % vrednosti oziroma največ 200.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Integralni turistični produkti 2019
Namen razpisa: z nepovratnimi sredstvi spodbuditi marketinške aktivnosti za promocijo inovativnih integralnih turističnih produktov.
Upravičeni stroški: vsi stroški zunanjih storitev, ki so vezani na razvoj integralnih turističnih produktov, oblikovanje (podoba vsebin), digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij ter oglaševanje.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70 % oziroma največ 200.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Mlada podjetja na problemskih območjih 2020 – 2021
Namen razpisa: sofinanciranje zagona novo ustanovljenih podjetij na problemskih območjih Pokolpje, Hrastnik, Radeče, Trbovlje ter obmejnih problemskih območjih.
Upravičenci: mala in srednje velika podjetja, mlajša od 18 mesecev.
Višina subvencije: med 20.000 do 40.000 evrov.

 

 

Vir: Tiko-pro d.o.o.


Povračila in poračun stroškov prehrane v primerih organizirane prehrane

Zakon o delovnih razmerjih določa pravico delavcev do povračila stroškov prehrane med delom, višino pa prepušča ureditvi v kolektivnih pogodbah.

Če delodajalec organizira prehrano se v višino davčno osnovo ne všteva strošek te prehrane do 6,12 €. V kolikor je vrednost organizirane prehrane s strani delodajalca pod 6,12 €, lahko delodajalec NEOBDAVČENO izplača razliko do zneska 6,12 €. Pogoj je, če ga k temu zavezuje predpis npr. kolektivna pogodba. 

Povračila stroškov prevoza, če ima oseba 2 ali več bivališč

Če se delavec vozi na delo iz dveh ali več prebivališč, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo … od prebivališča, ki je najbližje mestu opravljanja dela.  Če se iz drugega prebivališča, ki ni najbližje vozi vsaj 4 x tedensko, se to prebivališče šteje za običajnega. V tem primeru se v davčno osnovo ne všteva povračilo prevoza od tega mesta – običajnega prebivališča.

Povračila stroškov prevoza, če je kraj dela oddaljen od postajališča javnega prevoza

Ko je kraj opravljanja dela več kot kilometer oddaljen od najbljižjega postajališča javnega prevoza, se v smislu Uredbe šteje, da delavec utemeljeno ne more uporabljati javnega prevoza.

Povračila stroškov prevoza, če ima delavec več delodajalcev

V primeru, ko ima delavec več delodajalec se z vidika povračila stroškov prevoza ugotovi kraj, iz katerega delavec dejansko prihaja na delo.  Povračilo, ki se ne všteva v davčno osnovo se izračuna med mestom opravljanja dela in mestom, od koder dejansko prihaja na delo, če je razdalja med njima več kot 1 kilometer. 

Nadomestilo za ločeno življenje

Nadomestilo za ločeno življenje po Uredbi znaša 334 € mesečno. V kolikor delavec prebiva ločeno od družine manj kot mesec dni, se nadomestilo določi v sorazmernem znesku.

Delavec, ki se sam odloči, da bo zaradi zaposlitve bival ločeno od družine ,se nadomestilo všteva v davčno osnovo dohodka.

Povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem

Delodajalec v zvezi s služebnim potovanjem povrne stroške prehrane v obliki dnevnic, stroške za nočitev, javnega prevoza, kilometrine v primeru uporabe lastnega avtomobila, ostale stroške.

Med ostale stroške spadajo tudi pristojbine za vstop v državo npr. vizum, ESTA….

Povračilo stroškov krije družba, ki ima z delodajalcem poslovni odnos

Delavec se po navodilu delodajalca udeleži dogodka (sestanek, poslovno srečanje….), ki je v povezavi z poslovanjem delodajalca, stroške dogodka pa krije organizator. Ta plačila delavcu  niso boniteta, vendar samo do višin določenih v Uredbi. 

Pogoj je, da delavca določi delodajalec ne pa organizator.

Solidarnostna pomoč

V primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca se 1252 € solidarnostne pomoči ne všteva v davčno osnovo.

Za težjo invalidnost se šteje takšna invalidnost, zaradi katere je delavec tri mesece ali več odsoten z dela, oziroma tri mesece ali več dela največ štiri ure.  Če traja bolezen ali invalidnost več kot eno leto, je mogoče neobdavčeno izplačati solidarnostno pomoč za vsako leto trajanja invalidnosti ali bolezni. 

Plačilo prispevkov za tujega študenta, ki v Sloveniji opravlja obvezno prakso

V primeru, ko tuj dijak ali študent, ki živi in študira v tujini, v Sloveniji opravlja obvezno študijsko prakso, se prispevki za socialno varnost ne obračunajo in plačajo.

Prispevki za socialno varnost vključujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti (zaposlovanje) in prispevek za starševsko varstvo.

Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1

Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1,  se v celotnem izplačanem znesku všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine ter prispevki za socialno varnost.

118. člen

(prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča)

(1) Če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

(2) Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.

(3) Delavec ali delodajalec lahko predlog iz prvega odstavka tega člena uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

(4) Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi, in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna.

Odpravnina zaradi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove po 91. členu ZDR-1

Odpravnina, izplačana v skladu z določbo 91. člena zDR-1 se v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

91. člen

(odpoved s ponudbo nove pogodbe)

(1) Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

(2) Če delavec sprejme ponudbo delodajalca po prejšnjem odstavku, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od prejema pisne ponudbe.

(3) Če delavec v primeru iz prejšnjega odstavka sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem, kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem.

(4) Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine po 108. členu tega zakona.

(5) Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

(6) V primeru, ko delavec sprejme neustrezno novo zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.

(7) Če delodajalec delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.

Obračunavanje prispevkov od vrednosti uniform in osebnih zaščitnih sredstev

Uniforme in osebna zaščitna delovna sredstva, ki so nujna za delo,in so predmet obdavčitve dohodkov fizičnih oseb in se ne štejejo kot prejemki iz delovnega razmerja, od katerih se plačujejo obvezni prispevki za socialno varnost.

Osebna zaščitna delovna sredstva so določena s posebnimi predpisi in so nujna in potrebna za delo.

Uniforma je standarnizirana obleka, značilna za določen poklic, ki se nosi v času opravljanja poklica.

Dopolnjeno pojasnilo FURS avgust 2019


Dopolnitev pojasnil v povezavi z davčnim potrjevanjem računov predvsem na področju  dilem registriranja poslovnega prostora.

 

Vsak davčni zavezanec je bil dolžan ob prijavi davčne blagajne prijaviti tudi podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune.  Poslovni prostor je vsak premičen ali nepremičen prostor, v katerem stalno, občasno ali začasno izdaja račune pri gotovinskem poslovnaju. Slednje velja tudi za poslovne prostore, kjer se izdaja račune z uporabo vezane knjige računov.

 

Poslovni prostor se registrira:

 

  • V primeru izdaje računa v papirni obliki, je poslovni prostor tam, kjer se račun natisne in posreduje kupcu.

 

  • V primeru elektronskega računa, je poslovni prostor tam, kjer se račun izdela in elektronsko posreduje. V takšnih primerih se kot poslovni prostor registrira prostor, kjer se nahaja strežnik/programska oprema, ki generira elektronske račune. Izjema velja, če se strežnik nahaja pri gostovanju pri drugem poslovnem subjektu ali v tujini. Tako se pri spletni prodaji ugotavlja ali se račun izdaja v papirni ali elektronski obliki.

 

Davčni zavezanec je dolžan javiti davčnemu organu tudi vse spremembe podatkov za posamezni poslovni prostor.  V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora –  posredovanje podatkov o zaprtju. Prav tako velja za primere napačnih podatkov o poslovnem prostoru.

Pri spremembi lokacije poslovnega prostora pa ima davčni zavezanec dve možnosti:

 

  • Zavezanec lahko na novi lokaciji uporablja isto oznako poslovnega prostora kot na stari lokaciji, pri čemer mora za to oznako poslovnega prostora v potrjevanje poslati nove podatke o poslovnem prostoru.

 

  • Zavezanec lahko poslovni prostor na novi lokaciji registrira na novo, z novo oznako in za poslovni prostor na stari lokaciji posredovati podatke o zaprtju le-teh.

 

Davčni zavezanec ne sme pozabiti na popravek internega akta.

 

 

Več na: https://www.findinfo.si/DnevneVsebine/Aktualno.aspx?id=241764&utm_source=TednikFI&utm_medium=email&utm_campaign=17

 

 


Najnižji znesek regresa določa Zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače.

Minimalni znesek regresa za leto 2019 je 886,63 €.

Kdaj ima zaposleni pravico do izplačila regresa?

Pravica do regresa nastopi z nastopom pravice do letnega dopusta. Če ima zaposleni pravico samo do sorazmernega dela dopusta, ima tudi pravico do sorazmernega dela regresa.

Zaposleni za krajši delovni čas (to je manj od polnega) ima pravico do sorazmernega dela regresa, glede na njegov krajši delovni čas in glede na trajanje zaposlitve. To pa ne velja v primerih, ko zaposleni dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Zaposlenemu pripada regres tudi, če ne izkoristi ves letni dopust za posamezno koledarsko leto.

Kdaj je skrajni rok izplačila regresa?

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo se na ravni dejavnosti lahko določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.  Kasnejši rok se določa v primeru nelikvidnosti delodajalca.

Obdavčitev in druge dajatve pri izplačilu regresa

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.  Višina povprečne mesečne plače se spreminja. Trenutno znaša 1.714,49 €.

Tudi prispevkovna obravnava se z spremembo izenačuje z obravnavo regresa  na isti višini, to je v višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih.

1 2 3 11