Novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2S) objavljena v Uradnem listu RS, št. 69/2017 poleg vrste sprememb prinaša nekaj novosti pri dohodkih iz delovnega razmerja, ki ne pomenijo dohodninske obdavčitve. Poleg opredelitve dohodkov napotenih delavcev je v noveli tudi sprememba obdavčitve pri poslovni uspešnosti. V novembru pa so se povišali tudi zneski dohodkov vajencem za obvezno praktično delo. 

  1. člen ZDOH-2 obravnava dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Med te že do sedaj spadajo:
  • obvezni prispevki za socialno varnost,
  • premije prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod določenimi pogoji,
  • povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz na delo, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje; POVEZAVA)
  • povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnica, kilometrina, stroški za prenočišča POVEZAVA)
  • plačane premije za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini (za zavarovanja, ki veljajo v vseh državah sveta) in

NAGRAJEVANJE POSLOVNE USPEŠNOSTI

Podjetja, ki uspešno zaključujejo poslovno leto, lahko del plače izplačajo kot poslovno uspešnost. Ob upoštevanju določenih pogojev je ta tudi davčno ugodneje obravnavana.

Poslovna uspešnost se praviloma presoja po doseganju načrtovanih ciljev, ki so določeni v planih podjetja. To so lahko načrtovana prodaja,  proizvodnja, obseg opravljenih storitev, zmanjševanje stroškov in podobno.

Izplačuje pa se na podlagi sprejetih meril, ki so določena ali v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih podjetja, saj že Zakon o delovnih razmerjih pravi, da je plača sestavljena iz osnovne plače in dela plače za poslovno uspešnost, če je ta dogovorjena z kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.


Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v novembru izdalo pojasnilo glede predloga “brezplačne ukinitve družbe na točki VEM”. Predlagatelji menijo, da bi glede na možnost brezplačne registracije družbe na točki VEM,  lahko veljajo isto tudi pri izbrisu družb iz poslovnega ali sodnega registra. To naj bi veljajo za družbe, ki imajo poravnane vse svoje obveznosti in urejena vsa razmerja s poslovnimi partnerji in zaposlenimi. Predlagatelji menijo, da bi se s tem izognili notarskih stroškov.

Družba lahko kadarkoli sprejme odločitev, da bo prenehalo z opravljanjem svoje dejavnosti. Odločitev mora biti sprejeta v obliki sklepa o prenehanju opravljanja dejavnosti (likvidacija), ki ga sprejeme skupščina družbenikov. V teh primerih govorimo o prostovoljnem prenehanju. Poznamo pa tudi neprostovoljno prenehanje, ki se začne na podlagi sklepa sodišča v primerih ničnosti gospodarske družbe, nedelovanja poslovodstva ali stečajnega postopka. 


Davčni zavezanec je vsaka domača ali tuja oseba (pravna ali fizična), ki kjerkoli na ozemlju Republike Slovenije neodvisno in samostojno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost. Namen in rezultat ni pomemben, tudi ni pomembno ali je vpisana v ustrezni register ali evidenco.

V kolikor v zadnjih dvanajstih (12) mesecih doseže ali obstaja verjetnost, da bo presegel več kot 50.000 € obdavčljivega prometa se mora obvezno identificirati za DDV. V teh dneh je FURS izdal pojasnilo, kako postopati v primeru, če davčni zavezanec to prepozno zazna.


Spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na svojih spletnih straneh pod naslov napoteni delavci pravijo “Prost pretok storitev – ki je ob prostem pretoku oseb, blaga in kapitala ena od štirih temeljnih svoboščin, na podlagi katerih deluje notranji trg EU opredeljen v Pogodbi o Evropski uniji – pomeni, da lahko podjetje ali samozaposleni posameznik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje določene dejavnosti v svoji državi…..” Pa je ta prost pretok storitev res prost?

V februarju 2017 je bila sprejet  Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmlS) , ki določa pogoje pod katerimi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti opravljajo storitve v drugi državni članici Evropske unije, ki začne veljati s 1.1.2018.

1 2 3 6