Obvestilo Javnega sklada za malo gospodarstvo Goriške:

Mikro, mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike obveščamo, da imamo za zagotavljanje tekočega poslovanja tudi v času izrednih razmer na voljo dve obliki brezobrestnih posojil za financiranje obratnih sredstev:

  • mikroposojila do višine 25.000 EUR z odplačilo dobo 3−6 let,
  • posojila za razvoj poslovanja do višine 100.000 EUR z odplačilo dobo 3−9 let.

Obe vrsti posojil nudita možnost 1-letnega moratorija!

Prijavna roka: 20. 5. 2020 in 28. 8. 2020.

Več o razpisih na spletni strani: www.jsmg-goriska.com ali na telefonski številki: 05 335 01 73.

 


Slovenski podjetniški sklad objavlja razpis P1 plus 2020 – Garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, zaradi blažitev posledic koronavirusa pa je razpis letos še dodatno prilagojen.

Za garancijo Slovenskega podjetniškega sklada je značilno da lahko mikro, mala in srednje velika podjetja lažje, hitreje in ceneje pridobijo bančni kredit pod ugodnimi pogoji in z znižano obrestno mero. Gre za dolgoletni že obstoječi razpis, ki je letos zaradi premagovanja posledic širjenja koronavirusa še dodatno prilagojen, saj se v okviru razpisa PRILAGODIJO MERILA za ocenjevanje vlog v primerih, ko podjetje potrebuje financiranje z obratnimi sredstvi. Ostali še bolj prilagojeni ukrepi za MSPje za premagovanje in blažitev vpliva in širitve koronavirusa, so v pripravi in se bodo objavljali postopoma na spletni strani SPSa in v Uradnem listu RS. Zato spremljajte novosti na tem področju in se prijavite v e-novice SPSa.

Kredit lahko krije do največ 80 % vrednosti upravičenih stroškov projekta. Za razliko mora podjetje zagotoviti lastna sredstva, med katera se ne vključujejo ostali krediti. Prav tako med lastna sredstva ne spadajo viri, ki vključujejo državno pomoč.

Hkrati z zelo ugodnim zavarovanjem bančnega kredita z garancijo SPSa bodo podjetja deležna tudi znižane obrestne mere, ki znaša 6 mesečni EURIBOR + od 0,50 % do 1,00 %, prilagojena pa je stopnji razvitosti podjetja (klasični projekt, tehnološko inovativni projekt, dejavnost iz šifre G[2]) in glede na starost podjetja.

Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:
• se kot pravne ali fizične osebe ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirane kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge ali zavodi, ter socialna podjetja (so.p) s statusom gospodarske družbe
• imajo vsaj 1 zaposlenega za poln delovni čas in manj kakor 250 zaposlenih,
• letni promet ne sme presegati 50 mio EUR, bilančna vsota pa ne 43 mio EUR.

Upravičeni stroški projekta morajo nastati v obdobju od 01.01.2020 do 31.12.2021!

Vloge lahko podjetja oddajo na SPS vsakih 14 dni, in sicer: 10.4., 5.5., 20.5., 5.6., 20.6., 5.7., 5.9., 20. 9., 5.10., 20. 10. 2020.

Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus.

Med drugimi pogoji so v razpisu opredeljeni tudi slednji:

• dosegati bonitetno oceno objavljeno na spletnem portalu GVIN3 vsaj D2 (omejitev ne velja za vlagatelje, ustanovljene po 1.1.2019 in zavode);
• da v bilanci stanja za leto 2018 oziroma za leto 2019 izkazuje celotni kapital v obveznostih do virov sredstev vsaj v višini 7,0% (omejitev ne velja za vlagatelje, ustanovljene po 1.1.2020 in zavode);
• dosegati finančni kazalnik »finančne obveznosti/denarni tok iz poslovanja (EBITDA)« za leto 2018 oziroma za leto 2019 v pozitivni vrednost do vključno 7,0 (omejitev ne velja za vlagatelje, ustanovljene po 1.1.2020 in zavode);
• ohranjanje števila zaposlenih (izhodišče je število zaposlenih delavcev na zadnji dan preteklega meseca glede na mesec oddaje vloge) do zaključka projekta, najkasneje do 31.12.2021 (za prijavne roke do vključno 5.5.2020) oz. 31.12.2022 (za prijavne roke po 5.5.2020);
• izboljšati tehnološko opremljenost in delovne pogoje podjetja z vidika povečanja prihodka in dobička podjetja ali dodane vrednosti na zaposlenega;
• imeti zaprto finančno konstrukcijo in zagotovljeno likvidnost (razvidno iz finančne priloge v vlogi);
• projekt mora biti realiziran v Republiki Sloveniji;
• zagotoviti porabo obratnih sredstev za krepitev podjetniške aktivnosti v okviru obstoječih ali novih dejavnosti.

Izsek iz razpisne dokumentacije: 6.2 OBRATNA SREDSTVA, kamor sodijo:
– izdatki za nakup materiala in trgovskega blaga;
– izdatki za opravljene storitve;
– izdatki za plače (neto plača, dohodnina, prispevki iz in na plačo, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, stroški prehrane med delom).
Višina skupnih upravičenih stroškov projekta ni omejena. Za materialne in nematerialne investicije se upoštevajo neto vrednosti (brez DDV), za obratna sredstva se upoštevajo bruto vrednosti (z DDV). Izjema velja za podjetja, ki niso zavezanci za DDV. Pri njih se vsi upravičeni stroški priznajo v bruto vrednosti (torej vrednost računa z DDV).

Med upravičene stroške ne spada nakup cestno transportnih sredstev . Upravičeni stroški se ne smejo nanašati na izvedbo projektov, s katerimi bi si vlagatelj krepil dejavnosti in področja, ki so izločene skladno s točko 5.1. Splošni pogoji kandidiranja.

Povezava


Vlada RS je v nujni postopek odločanja predlagala Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev – gospodarskih subjektov.

 

Banke in hranilnice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji lahko odobrijo kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadla v plačilo.

 

Kaj pomeni odlog?

Prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila.  Višina posameznega obroka ostaja skladna s kreditno pogodbo.

 

Kdo lahko zaprosi za odlog?

  • Gospodarska družba.
  • Zadruga, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
  • Samozaposlena oseba.
  • Nosilec kmetijskega gospodarstva.

 

Vloga

Kreditojemalec ima čas oddati vlogo za odlog najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. Vloga naj bi vsebovala:

  • Opis poslovnega položaja kreditojemalca z navedbo vzrokov in predložitve dokazil za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja zaradi posledic epidemije virusa.
  • Načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.
  • Ocena poslovodstva kreditojemalca o možnostih ohranitve delovnih mest.

 

Opisa poslovnega položaja ni potrebno prilagati v kolikor opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi virusa začasno prepove. V tem primeru navede samo občinski odlok,  ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

 

Kreditojemalec in banka se lahko sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

 

Kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja, je dolžan enkrat mesečno poročati banki o svojem poslovnem položaju. Banka lahko glede na presojo poslovnega položaja, tudi skrajša odlog plačila. Ima pa tudi možnost prekiniti odlog v primeru neporočanja o poslovnem položaju ali navajanju lažnih podatkov.

 

Predlog!

 


Obvestilo: Članek se bo posodabljal skladno z novimi sprejetimi ukrepi. Informacije naj vam bodo, do sprejetih novih ukrepov, samo v oporo pri trenutnem odločanju.

 

Pomoč, ki ga zakon predvideva, pokriva dve področji:

  • Delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo napotil na začasno čakanje na delo. Delavci so na začasnem čakanju na delo upravičeni do 80 % nadomestila plače. Breme delnega povračila bo po sprejetju zakona nosila 40 %  država.
  • Delavec zaradi karantene, ki mu je bila odrejena z odločbo ministrstva za zdravje, ne bo mogel opravljati dela.  Delavec je v tem primeru upravičen do 80 % nadomestila plače. Breme povračila v celoti nosi država.

 

Zakon o delovnih razmerjih nalaga v primeru odrejanja čakanja na delo izpolnitev pisne napotitve in posredovanja le-te po pošti ali elektronski pošti delavcu. V pisni  napotitvi mora biti odrejen čas  začetka in konca obdobja začasnega čakanja na delo, ki ne sme biti daljše od treh zaporednih mesecev, možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače.

 

Uveljavljanje pravice

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil z vlogo, ki jo vloži elektronsko ali v pisni obliki pri Zavodu za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje ali v osmih dneh od uveljavitve tega zakona. Vlogi se predloži naslednja dokazila:

 

  • Opis poslovnega položaja zaradi posledice virusa z navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic virusa. Navesti mora tudi podatke o delavcih, ki jim delodajalec začasno ne more zagotavljati dela ter oceno poslovodstva o možnosti ohranitve delovnih mest.
  • Pisna izjava, s katero se zaveže delodajalec k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
  • Ugotovitev, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem.
  • V primeru karantene mora delodajalec priložiti kopijo odločbe ministra za zdravje in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

 

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila uveljavlja le enkrat in največ za tri mesece.

 

Višina in povračilo nadomestila

Višina delnega povračila znaša 40 % nadomestila plače (Bruto I) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposlenosti (892,50 €). V primeru karantene je 100 % kritje. Povračilo se izplačuje mesečno v sorazmernem deležu ali celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je delavcu pripadlo nadomestilo plače.  Povračilo se ne izvrši, če delodajalec nadomestila ne izplača.

 

Kdaj povračila delodajalec ne more uveljaviti

  • V kolikor imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Izjema je le, če delodajalec iz objektivnih razlogov presežka ur ne more izravnati.
  • Na dan vloge ima delodajalec več kot 50 € neplačanih dajatev ali drugih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki  ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ.
  • Ki v zadnijh treh mesecih pred napotitvijo ni redno izplačeval plač in prispevkov za socialno varnost.
  • Če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje….
  • V primeru karantene lahko delodajalec delavcu zagotavlja in organizira delo na domu.

 

Časovna omejitev

Največ tri mesece ali  za obdobje odrejene karantene.

 

Vračilo izplačanih povračil

Delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, ali če začne postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Predlog-zakona-sprejet-na-vladi

 


Z včerajšnjim dnem je vlada predstavila osem ukrepov za obvladovanje kriznih razmer zaradi širitve koronavirusa (povezava: https://www.gov.si/novice/2020-03-09-skoraj-milijarda-evrov-ukrepov-za-obvladovanje-posledic-koronavirusa/).

 

Delodajalci se tako lahko odločate za različne ukrepe zagotavljanja ohranitve delovnih mest in poslovanja v tem času.

 

Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela

Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljanje odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. Takšna enostranska odreditev lahko traja le začasno, dokler trajajo okoliščine.  Več o tem določa 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Na katere vidike mora biti delodajalec pozoren pri odrejanju dela na domu in drugega dela?

  1. Primernost delovnega mesta.
  2. Vidik delovnega časa.
  3. Zagotovitev delovnih sredstev.
  4. Varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov.
  5. Varnost in zdravje pri delu.

 

Več lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/OPRAVLJANJE-DELA-NA-DOMU-in-DRUGEGA-DELA.pdf

 

Če zaposleni zboli ali zanj velja karantena

V primeru izolacije, ki jo odobri lečeči zdravnik, se nadomestilo plača v breme ZZZS od prvega dne začasne zadržanosti od dela v višini 90 % od osnove.

V primeru karantene osebe, ki je bila v tesnem stiku z okuženim, pa je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih iz ZDR-1.

 

Čakanje na delo doma

Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih  mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more  zagotavljati dela delavcu, lahko v skladu z ZDR-1 z namenom ohranitve  zaposlitve pisno  napoti  delavca na čakanje na delo doma. To stori tako, da lahko pošlje pisno napotitev tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in  katerega  uporabo nalaga delodajalec. V pisni napotitvi na čakanje na delo, delodajalec natančneje določi na kakšen način ga bo obveščal  o vrnitvi na delo in v kakšnem roku se je delavec dolžan zglasiti na delo.

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo se mora delavec  pozivu odzvati ter priti na delo.

 

Zakon ne določa kolikokrat se lahko delavcu odredi čakanje na delo doma, to pomeni,  da so možne krajše napotitve, ki se seštevajo in ne smejo prekoračiti dovoljenega števila mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko napoti delavca na čakanje na delo doma tudi v nepretrganem trajanju v okviru navedene časovne omejitve.

 

V tem času bo delodajalec moral delavcu izplačevati nadomestilo plače v višini najmanj 80% osnove. Osnova za izračun nadomestila plače je povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred čakanjem na delo (Vir: Svetovalni in izobraževalni center Obrtno-Podjetniške zbornice).

 

 

Predlog interventnega zakona (https://www.gov.si/novice/2020-03-06-z-interventnim-zakonom-za-ohranitev-delovnih-mest/) naj bi pomagal v naslednjih primerih:

 

  • Če delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bi mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 50 % zaposlenim delavcem in jih napoti na začasno čakanje na delo, bodo delavci upravičeni do nadomestila 80 % osnove za  nadomestilo plače. 40 % višine naj bi prevzela država. Slednje pomeni, da polovico stroškov v zvezi z delom prevzame država na svoje pleče.
  • Če delavec zaradi karantene, ki je bila odrejena z odločbo ministra za zdravje, ne bi mogel delati, bodo delavci prav tako upravičeni do nadomestila v isti višini. 40 % višine naj bi prevzela država. Slednje pomeni, da polovico stroškov v zvezi z delom prevzame država na svoje pleče.

 

V predlogu zakona so predpisani pogoji , med drugim tudi, da se delodajalec zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Obdobje prejemanja povračila nadomestila lahko traja največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

Kaj ponuja aktualna davčna zakonodaja

https://www.gov.si/novice/2020-03-10-kaksne-moznosti-so-na-razpolago-gospodarstvu-na-davcnem-podrocju-za-blazitev-posledic-koronavirusa/.


 

S 1.1.2020 je Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki je imela razširjeno veljavnost, prenehala veljati. Veliko malih podjetij se  tako odloča, katero kolektivno pogodbo uporabljati kot novo. Pri tem se ravna po svoji pretežni dejavnosti v povezavi z razširjeno veljavnostjo in nenazadnje po tem ali je član združenja, ki je podpisnik posamezne kolektivne pogodbe.

Katera kolektivna pogodba je prava?

Pravilo osnovne dejavnosti

Prvi odgovor, na katerega naj si delodajalec odgovori je, katera je njegova osnovna ali pretežna dejavnost. Glavna dejavnost je dejavnost, s katero bo subjekt ustvarjal pretežni del dodane vrednosti. Če tega ni moč določiti, se presoja po tem, v kateri dejavnosti bo ustvarjal najvišji prihodek ali zaposlovala največ ljudi.

Pravilo razširjene veljavnosti

Vse  veljavne kolektivne pogodbe imajo  opredeljeno stvarno veljavnost, za dejavnosti navedene s  šitrami  dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Nekatere kolektivne pogodbe vsebujejo navedbo – razširjena veljavnost. Ta izraz pomeni, da jo morajo uporabljati vsi delodajalci, ki opravljajo dejavnosti opredeljene v posamezni  kolektivni pogodbi, tudi, če niso člani delodajalskih združenj, podpisnikov kolektivnih pogodb.

Pravilo vključenosti v združenja podpisnikov kolektivne pogodbe

V kolikor za delodajalca razširjena veljavnost ne velja, se ravna po tem, ali je član združenja, ki je podpisnik posamezne kolektivne pogodbe.

Nekatere dejavnosti najdemo v več različnih kolektivnih pogodbah. Če delodajalec izpolnjuje stvarne veljavnosti dveh ali več pogodb,  iz vsake izbere tiste, ki so za zaposlene najbolj ugodne.

Kako preveriti, katera kolektivna pogodba delodajalca zavezuje!

  1. Verifikacija pretežne/osnovne dejavnosti v Poslovnem registru Slovenije.
  2. V evidenci kolektivnih pogodb delodajalec preveri, katera kolektivna pogodba vključuje šifro njegove dejavnosti. Delodajalca, kot rečeno, lahko zavezuje več pogodb.
  3. Preverba ali ima kolektivna pogodba celotno ali delno razširjeno veljavnost. Če ima delno, jo običajno ima za določene šifre dejavnosti po SKD. Delodajalec preveri, če je njegova glavna dejavnost uvrščena v razširjeno veljavnost.
  4. Če kolektivna pogodba nima razširjene veljavnosti, delodajalca zavezuje le, če je član delodajalskega združenja, podpisnika kolektivne pogodbe.

Kaj potem delodajalcu preostane?

  • sprejem internega pravilnika, ki mora vsebovati vsaj minimalne zahteve, ki jih določa ZDR-1 ali
  • izbira sorodne kolektivne pogodbe.

 

 


V Uradnem listu RS, številka 59/2019 so bile objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost. Pravilnik vezan na spremembe je v javni obravnavi, sprejem in objavo pričakujemo konec leta. Spremembe so povezane z Izvedbeno uredbo EU 2018/1912 z dne 4.12.2018, ki spreminja pravila za oprostitev DDV pri prodaji znotraj Evropske Skupnosti. Nova pravila začnejo veljati s 1.1.2020.

S katerimi dokazili se upravičeno domneva, da je bilo blago dobavljeno v drugo državo članico?

Dokazila iz skupine A uredbe:

  • podpisan tovorni list CMR,
  • nakladnica,
  • račun za letalski prevoz blaga,
  • račun prevoznika blaga.

Dokazila iz skupine B uredbe:

  • zavarovalna polica v zvezi z odpošiljanjem ali prevozom blaga ali bančni dokumenti, ki dokazujejo plačilo odpošiljanja ali prevoza blaga,
  • uradni dokumenti, ki jih izda javni organ, kot je notar, in ki potrjujejo prihod blaga v namembno državo članico,
  • potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi članici in ki potrjuje skladiščenje blaga v tej državi članici.

 

Če blago odpošlje ali odpelje kupec ali tretja oseba za njegov račun, mora prodajalec razpolagati z;

  • Pisno izjavo pridobitelja, ki mora vsebovati datum izdaje, ime in naslov pridobitelja, količino in vrsto blaga, datum in kraj prihoda blaga, identifikacijsko številko prevoznega sredstva v primeru dobav prevoznih sredstev, identifikacijo osebe, ki sprejema blago za račun pridobitelja, namembno državo članico.  Pridobitelj mora izjavo posredovati dobavitelju do 10. v mesecu, ki sledi mesecu dobav.
  • Dve nenasprotujoči si dokazili iz skupine A ali z enim iz skupine A in enim iz skupine B.

 

Če blago odpelje ali odpošlje dobavitelj ali tretja oseba za njegov račun izbere;

  • dve nenasprotujoči si dokazili iz skupine A,
  • eno dokazilo iz skupine A in eno dokazilo iz skupine B.

 


Z dne 6.11.2019 so stopile v veljavo spremembe zakonov s področja davkov. Spremembe se nanašajo na Zakon o dohodnini, Zakon o davku na dohodke pravnih oseb, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona o davčnem postopku.  Večina sprememb stopi v veljavo s 1. januarjem 2020. 

 

Obdavčitev podjetij

Stopna davka od dohodkov pravnih oseb ostaja enaka na 19 %. 

Do konca leta 2019 je po stari zakonodaji podjetje imelo možnost davčni dobiček znižati v celoti. To so omogočale olajšave za investiranje, olajšave za investiranje v raziskave in razvoj, olajšave za zaposlovanje invalidov, olajšave za donacije……

Od leta 2020 lahko podjetje zniža davčni dobiček z oljašavami samo do največ 63 % davčne osnove. Pri tem je možnost prenosa olajšav v naslednja davčna obdobja  možna le za koriščenje preteklih izgub in olajšav za investiranje v raziskave in razvoj, opremo in neopredemetena osnovna sredstva. Ostale olajšave se lahko koristijo le v letu nastanka in jih ni možno prenašati v naslednja davčna obdobja.

 

Obdavčitev lastnikov kapitala

Obdavčitev dividend, obresti in ustvarjanja dobičkov iz kapitala in dobička od odsvojitev finančnih instrumentov se dviguje za 2,5 odstotne točki. Od 1.1.2020 znaša stopnja 27,5 %.

 

Dohodki iz oddajanja premoženja v najem

Višina normiranih stroškov se iz zdajšnjih 10 % dvigne na 15 %. Stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem je po novem 27,5 % in ne več 25 %.

 

Pridobivanje lastnih deležev ali delnic

Dohodek iz odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe izven organiziranega trga se obdavči kot dividenda v celotnem izplačanem znesku. 

 

Sprememba dohodninske lestvice in olajšav

 

Sprememba skupne splošne olajšave

Pri uveljavljanju in priznavanju posebne oljašave na vzdrževane družinske člane je sprememba v tem, da mora imeti tak odrasel otrok prijavljeno isto stalno prebivališče kot davčni zavezanec, ki ga uveljavlja za vzdrževanega člana. To ne velja za otroke do 18. leta starosti.

 

Bonitete manjših vozil na električni pogon

Z namenom spodbujanja nakupa in uporabe vozil na električni pogon zakonodajalec znižuje znesek bonitete v primeru nakupa službenih vozil, ki jih zaposleni uporabljajo za zasebne namene. Boniteta za zasebno uporabo manjšega električnega vozila bo znašala le 0,3% nabavne vrednosti vozila mesečno, če nabavna vrednost avtomobila, vključno z davkom na dodano vrednost, ne presega 60.000 EUR. Boniteta za zasebno uporabo službenih vozil za običajna bencinska in dizelska vozila kot tudi za večja električna vozila ostaja v prvem letu 1,5% nabavne vrednosti.

 

Povzeto po FinD- INFO.


Javni sklad malega gospodarstva Goriške je objavil nove razpise brezobrestnih posojil na področju gospodarstva:

 

INVESTICIJSKA POSOJILA

Posojila za nakup opreme, gradnjo ali nakup poslovnega objekta,nakup zemljišč, v neposredni povezavi z namenom investicije in nematerialne investicije. Najvišja vrednost posojila je 100.000 EUR oziroma 20.000 EUR  za podjetja s statustom začetnika in najnižja vrednost 4000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 9 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo. Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

POSOJILA ZA RAZVOJ POSLOVANJA

Nakup storitev, nakup materiala in blaga in strošek plač zaposlenih (največ 50 % celotnega zneska posojila). Najvišja vrednost posojila 100.000 EUR in najnižja 4.000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 9 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo. Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

MIKROPOSOJILA ZA MIKRO IN MALA PODJETJA

Mikroposojila za materialne investicije in obratna sredstva (material, trgovsko blago, izdatki za storitve, plače). Najvišja vrednost posojila 25.000 EUR in najnižja 4.000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 6 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo.  Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

Odplačilna doba: od 3 do največ 9 let z možnim 1 letom moratorija

Obrestna mera: 0 %

Roki za prijavo:  25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2020,  28. 8. 2020 oz. do porabe sredstev.

Razpisi so objavljeni na spletni strani sklada www.jsmg-goriska.com.


Spodbujanje procesnih izboljšav v podjetjih 2019 – 2020
Namen razpisa: bo izboljšanje konkurenčnosti podjetij prek procesnih izboljšav (na primer: prenova poslovnih procesov, uvedba vitkega poslovanja in vitkih poslovnih procesov, učinkovito upravljanje poslovnih procesov, menedžment poslovnih procesov, dizajn menedžment itd.).
Upravičeni stroški: stroški zunanjih izvajalcev.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 50 % vrednosti oziroma največ 20.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Digitalna transformacija podjetij
Namen razpisa: bo spodbuditi podjetja k celostni digitalni transformaciji poslovnih procesov, izdelkov, storitev. Eden izmed ciljev razpisa bo tudi uvedba funkcije informacijskega menedžerja v podjetjih.
Upravičeni stroški: zunanji stroški za izboljšanje tehnične opremljenosti podjetji (strojne in programske opreme), ki bo omogočila boljše digitalno poslovanje in proizvodnjo.  Področje digitalne transformacije zajema izboljšave z vidika: izkušnje kupcev; učinkovitega zbiranja, obdelave ter vizualizacije podatkov; razvoja procesov in digitalnih rešitev za podporo poslovanja in proizvodnje; vpeljava digitalnih poslovnih modelov; razvoj digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: do 100.000 evrov na podjetje.

Usposabljanje podjetij v tujini
Namen razpisa: bo spodbujanje udeležbe v trimesečnem programu usposabljanja v tujini v obliki mentorstev, mreženja, priprave na naložbe tveganega kapitala.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.

Energetske sanacije v turizmu
Namen razpisa: spodbujanje ukrepov za rabo obnovljivih virov energije ter zmanjšanje rabe energije in snovi.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja s področja turizma ter s sedežem oziroma poslovno enoto na celotnem območju vzhodne kohezijske regije ter na obmejnih problemskih območjih zahodne kohezijske regije.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70 % vrednosti oziroma največ 200.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Integralni turistični produkti 2019
Namen razpisa: z nepovratnimi sredstvi spodbuditi marketinške aktivnosti za promocijo inovativnih integralnih turističnih produktov.
Upravičeni stroški: vsi stroški zunanjih storitev, ki so vezani na razvoj integralnih turističnih produktov, oblikovanje (podoba vsebin), digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij ter oglaševanje.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70 % oziroma največ 200.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Mlada podjetja na problemskih območjih 2020 – 2021
Namen razpisa: sofinanciranje zagona novo ustanovljenih podjetij na problemskih območjih Pokolpje, Hrastnik, Radeče, Trbovlje ter obmejnih problemskih območjih.
Upravičenci: mala in srednje velika podjetja, mlajša od 18 mesecev.
Višina subvencije: med 20.000 do 40.000 evrov.

 

 

Vir: Tiko-pro d.o.o.

1 2 3 7