Splošna uredba o varstvu podatkov (angl. General Data Protection Regulation -GDPR) je začela veljati 25.5.2016, njene določbe pa se morajo začeti uporabljati v dveh letih v vseh državah članicah. Rok za prenos določb direktive v nacionalno zakonodajo je prav tako dve leti – to je 25.5.2018.

Reforma varstva podatkov je zakonodajni sveženj, katerega vzrok tiči v nenehnih spremembah tehnologije, digitalnem gospodarstvu, krepitvi boja proti terorizmu – na splošno povečani potrebi po varstvu osebnih podatkov. Digitalno gospodarstvo je potrebno spodbujati in omogočiti prost pretok osebnih podatkov znotraj Unije, po drugi strani pa je potrebno zagotoviti visoko stopnjo varnosti za omenjene podatke.

Posameznikove pravice

V uredbi so navedene pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tj. posameznika, katerega osebni podatki se obdelujejo. Med temi pravicami so pravica do dostopa do osebnih podatkov ter pravice do popravka, pozabe, izbrisa, omejitve obdelave, ugovora in prenosljivosti podatkov. Določena je tudi obveznost upravljavcev (oseb, odgovornih za obdelavo podatkov) glede zagotavljanja preglednih in lahko dostopnih informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, o obdelavi njihovih podatkov.

Obveznosti upravljalcev in obdelovalcev podatkov

V uredbi so podrobno opredeljene splošne obveznosti upravljavcev in oseb, ki osebne podatke obdelujejo v njihovem imenu (obdelovalci). Med temi obveznostmi sta obveznost izvajanja ustreznih varnostnih ukrepov in obveznost uradnega obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov. V skladu z uredbo bodo javni sektor ter podjetja, katerih temeljne dejavnosti zajemajo ali dejanja obdelave, ki pomenijo redno in sistematično obsežno spremljanje posameznikov, ali pa obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov, morali imenovati uradno (odgovorno) osebo za varstvo podatkov..

Upravljavci ne bodo več dolžni prijavljati zbirk osebnih podatkov v register zbirk osebnih podatkov, ostajajo pa dolžnosti sprejema katalogov, te dolžnosti se krepijo in uvajajo tudi za (pogodbene) obdelovalce.

Večji poudarek daje uredba tudi (predhodnim) izvedbam analiz učinkov na varstvo osebnih podatkov, v primeru varnostnih incidentov, kot je npr. izguba osebnih podatkov, pa se uvaja obveznost poročanja nadzornemu organu in v določenih primerih tudi obveščanja vseh prizadetih posameznikov.

Pravica do pravnega sredstva in sankcije

Nova uredba ureja tudi pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do vložitve pritožbe pri nadzornem organu, pa tudi njihovo pravico do pravnih sredstev zoper odločitev nadzornega organa ali v primeru neukrepanja nadzornega organa, pravico do odškodnine in odgovornosti.

Zoper upravljavce ali obdelovalce, ki kršijo pravila o varstvu podatkov, so določene zelo ostre sankcije. Te upravne sankcije izrečejo nacionalni organi za varstvo podatkov.

Več na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov

 

 

Vir: Informacijski pooblaščenec

 


Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v svojem 72.a členu določa prenos celotnega podjetja samostojnega podjetnika.

»Podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.«

 

Postopek prenosa

 

Podjetnik objavi namero o prenosu tri mesece pred prenehanjem opravljanja dejavnosti. To opravi na primeren način ( s pismi upnikom, v svojih poslovnih prostorih, javna objava….). V objavi navede namero prenosa podjetja.

Prenosnik in prevzemnik skleneta pogodbo o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa. Podjetnik lahko svoje podjetje z univerzalnim pravnim naslednikom za časa življenja prenese na zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroke in posvojence, starše in posvojitelje, vnuke ter brate in sestre.

Pri prenosu je potrebno preveriti še:

  • Potrebna posebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti (licence, obrtno dovoljenje…)
  • Prenos morebitnih kreditnih ali lizing pogodb…

Davčni vidik

 

Z vidika Zakona o dohodnini se prenehanje opravljanja dejavnosti smatra kot odtujitev sredstev (razen denarnih sredstev in določenih nepremičnin in opreme). Zavezanec mora v tem primeru ob prenehanju dejavnosti razkriti skrite rezerve, dobičke, morebitne priznane izgube, ki jih je mogoče pripisati prenesenim sredstvom in obveznostim. Pri tem mora upoštevati tudi poračun morebitnih davčnih olajšav  (olajšave za investiranje).

Izjemo od tega pravila določa 51. člen v svojem četrtem odstavku. Ta določa, da lahko zavezanec, ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:

  • Prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitev v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka.

Novi zasebnik nadaljuje z dejavnostjo v Sloveniji, ovrednoti vsa sredstva in obveznosti, obračunava amortizacijo, vse dobičke ali izgube z upoštevanjem vrednosti ob »prevzemu«, novi zasebnik tudi prevzame vse rezervacije….

  • Prenehanje opravljanja dejavnosti zasebnika, ki se izvede v skladu z določbami ZGD-1 o statusnem preoblikovanju podjetnika.

Nova prevzemna pravna osebe je rezident, prav tako prevzame vse vrednosti sredstev in obveznosti, obračuna amortizacijo, dobičke in izgube od vrednosti prevzema, prav tako prevzema vse rezervacije. Fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.

Če pride v petih letih od prenehanja opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev, potrebnih za učinkovanje nevtralne davčne obravnave se;

  • Prihodki prenosnika, ki se v času prenehanja niso šteli za prihodke, štejejo za dohodke fizične osebe v davčnem letu, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev (izjema smrt prenosnika ali prenos zaradi smrti).
  • Davčna osnova prevzemnika se poveča za prihodke, ki se ob prevzemu podjetja niso šteli za prihodke.

 

Predložitev obrazcev

 

Davčni obračun pri prenehanju opravljanja dejavnosti med letom, mora biti predložen davčnemu organu v 60 dneh po dnevu prenehanja.

Dan prenehanja  pomeni izbris iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.

ZGD-1 določa, da se podjetnikovo premoženje prenaša na dan obračuna prenosa, ki je bilančni presečni dan, po stanju na katerega podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja podjetnika.

Podjetnik, ki priglasi posebno davčno obravnavo, mora v davčnem obračunu posebej razkriti učinke na davčno osnovo, ki so posledica priglasitve. Izpolnjuje prilogo 14a (tabela A in tabela B).

V tabeli A prenosnik vpiše skrite rezerve ali skrite izgube po posameznih kategorijah sredstev in obveznosti.  Izpolnjuje davčne vrednosti in primerljive tržne vrednosti (Pravilnik o transfernih cenah). Posebej se vpisujejo  skrite rezerve in skrite izgube od nepremičnin in opreme pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti, ki se prenašajo nazaj v gospodinjstvo ter od nepremičnin in opreme, zgrajenih in pridobljenih pred 1. januarjem 2005.  Pri tem gre za prenose v gospodinjstvo ob preoblikovanju in se takšen prenos ne smatra za odtujitev.

 

Uveljavljanje posebne (nevtralne) davčne obravnave

 

Nevtralna davčna obravnava ali davčni nevtralni prenos pomeni, da se pri prenosu posla ne plačuje dodatnega davka od dohodka iz dejavnosti, ki bi običajno nastal pri prodaji podjetja, prav tako pa se prevzemniku ne povečujejo prihodki.

Pri prenosu podjetja ali posla seveda nastajajo skrite rezerve. Skrite rezerve so razlike med tržno vrednostjo sredstev in obveznosti in njihovimi davčnimi vrednostmi, ki se največkrat enaki knjigovodskim vrednostim sredstev in obveznosti.

Prevzemnik tako prevzame tudi neizkoriščene davčne olajšave in neizkoriščene davčne izgube.

Obrazec za priglasitev posebne (nevtralne) davčne obravnave je predpisan s Pravilnikom o obrazcu za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanja po drugi osebi.  Sestavni del obrazca je izjava o izpolnjevanju pogojev določenih v 1. oziroma 2. točki četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2.

Rok oddaje priglasitve je 60 dni od prenehanja opravljanja dejavnosti. Priglasitev podpišeta oba, prevzemnik in prenosnik.

 

Identifikacija za DDV

 

Prenos podjetja (posla) ni obdavčen z obračunom DDV, če prevzemnik kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje z opravljanjem dejavnosti.

Prenosniku preneha identifikacija za DDV, prevzemniku pa ni podeljena identifikacija s prenosom. Prevzemnik se mora identificirati za DDV ob začetku opravljanja dejavnosti

Prenosnik izdaja račune tudi še za obdobje od dneva obračuna prenosa pa do vpisa prenosa podjetja v register. Sami prihodki pa bodo bremenili prevzemnika (računovodski izkazi in davčni obračun). Po dnevu vpisa v register  račune izdaja prevzemnik.

Zadnji DDV obračun prenosnika zajema ves promet, opravljen do dneva prenehanja identifikacije za DDV. Pri prejetih računih pa se upošteva načelo datuma prejema računa.  To pomeni, da računi prejeti do dneva vpisa prenosa podjetja, se upoštevajo v zadnjem obračunu DDV podjetnika prenosnika, po tem datumu pa v obračunu DDV prevzemnika.

Prenosnik oddaja zadnji obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je podjetniku prenehala identifikacija za DDV.

 

Prenos zaposlenih

 

Zakon o delovnih razmerjih v svojem 75. členu določa pravice delavcev pri prenosu podjetja ali dela podjetja. Pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih delavci imeli na dan prenos pri prenosniku v celoti preidejo na prevzemnika.

Vse pravice in obveznosti, ki so bile določene med zaposlenimi in podjetnikom prenosnikom, se morajo v enaki obliki upoštevati še eno leto tudi pri podjetniku prevzemniku. Delodajalec prevzemnik pa lahko vedno prizna ugodnejše pravice, kot so jih imeli zaposleni  pri podjetniku prenosniku na dan prenosa.

Delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik sta dolžna najmanj 30 dni pred prenosom obvestiti zaposlene o datumu ali predlaganemu datumu prenosa, razlogih za prenos, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa ter morebitnih predvidenih ukrepih za delavce.

Davčne obveznosti, ki se nanašajo na delavce, zaposlene pri prenosniku, se po stanju na bilančni presečni dan prenesejo na prevzemnika.

 

Viri:

  • Revija IKS 08-09/2015
  • Spletna stran FURS

 

 

Tanja Laščak Mužič

 

 

 

 

 

 

 


Ste mlajši od 29 let, brez zaposlitve, vendar z zanimivo poslovno idejo? Uresničite jo s pomočjo programa Spodbude za mlade podjetnike. Po zaključenem podjetniškem usposabljanju lahko pridobite subvencijo za samozaposlitev.

Koraki za pridobitev subvencije?

  1. Korak: Registracija na Zavodu za zaposlovanje Nova Gorica ali drugih enotah po Sloveniji
  2. Korak: Udeležba na enomesečnem podjetniškem usposabljanju v Novi Gorici s pričetkom 14. maja 2018.
  3. Korak: Ustanovitev podjetja (s.p., d.o.o., kulturni delavec) in vloga za pridobitev subvencije v višini 5.000,00 EUR.

 

Za prijavo imate časa samo še do 26. aprila 2018, prostih je le še nekaj mest!

 

Več na povezavi!

 


Najnižji znesek regresa določa Zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače.

Minimalni znesek regresa za leto 2017 je 842,79 €.

Kdaj ima zaposleni pravico do izplačila regresa?

Pravica do regresa nastopi z nastopom pravice do letnega dopusta. Če ima zaposleni pravico samo do sorazmernega dela dopusta, ima tudi pravico do sorazmernega dela regresa.

Zaposleni za krajši delovni čas (to je manj od polnega) ima pravico do sorazmernega dela regresa, glede na njegov krajši delovni čas in glede na trajanje zaposlitve. To pa ne velja v primerih, ko zaposleni dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Zaposlenemu pripada regres tudi, če ne izkoristi ves letni dopust za posamezno koledarsko leto.

Kdaj je skrajni rok izplačila regresa?

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo se na ravni dejavnosti lahko določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.  Kasnejši rok se določa v primeru nelikvidnosti delodajalca.

Obdavčitev in druge dajatve pri izplačilu regresa

V primeru izplačila regresa, nižjega od 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, se prispevki ne obračunavajo in ne plačujejo.

Od njega pa se v vsakem primeru plačuje akontacija dohodnine.  Pri tem se uporabi povprečno stopnjo dohodnine od enomesečnega dohodka. V kolikor delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, pa se akontacijo dohodnine izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove brez upoštevanih olajšav.

Kolektivna pogodba Podlaga za izplačilo regresa Znesek regresa v EUR
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine KP 842,79
Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti KP 850,00
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti KP 1.030,00
Kolektivna pogodba dejavnosti in gostinstva in turizma KP 900,00
Kolektivna pogodba za dejavnosti kovinskih materialov in livarn KP 906,00
Kolektivna pogodba grafične dejavnosti KP Višina od 63,5 % do 70 % zadnjega znanega podatka povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS
Kolektivna pogodba za papirno in papirno predelovalno dejavnost KP 842,79
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije KP 856,80
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo KP 850,00
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo 842,79
Kolektivna pogodba cestnega gospodarstva 842,79
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije KP 842,79
Kolektivna pogodba z obrt in podjetništvo KP 851,22
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva 842,79
Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva KP 851,22
Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja 842,79
Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami KP 842,79

Regres je določen v bruto znesku.

Utrinki:

  • Delodajalec lahko del regresa izplača v nedenarni obliki.  V tem primeru znaša regres 910 EUR in najmanj 55 % regresa mora biti izplačanega v denarju.
  • V primeru da zaposleni med letom menja delodajalca, mu je vsak dolžan izplačati sorazmerni del regresa. Zaposleni je v posameznem koledarskem letu upravičen do enega regresa.
  • Delodajalec ima pravico do povračila preveč plačanega regresa, če je zaposlenemu prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi.

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Šempeter-Vrtojba za leto 2018 (Uradni list RS, št. 9/2018) in na podlagi Odloka o dodeljevanju finančnih sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva in zaposlovanja v Občini Šempeter-Vrtojba (Uradni list RS št. 67/11, 107/13, 21/14 in 97/14 v nadaljevanju: odlok) Občina Šempeter-Vrtojba objavlja Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj, promocijskih aktivnosti podjetij ter spodbujanje najema poslovnih prostorov na območju Občine Šempeter-Vrtojba.

Predmet javnega razpisa je:
– spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj,
– spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij,
– spodbujanje najema poslovnih prostorov na območju Občine Šempeter-Vrtojba.

Namen javnega razpisa je vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja za potencialne podjetnike in delujoča podjetja v vseh fazah njihovega razvoja, povečanje možnosti za ustanavljanje novih podjetij, spodbujanje njihove rasti in ustvarjanje novih delovnih mest.

Celotno razpisno dokumentacijo najdete v priponkah, dostopna pa je tudi na vložišču občinske uprave v času uradnih ur.

Rok za predložitev vlog je 23. maj 2018 do 12. ure.

Povezava!

Vir: Mojaobčina.si


Javni razpis za subvencioniranje novih delovnih mest

Sofinanciranje zaposlitve osebe, ki je bila prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje – Območna enota Nova Gorica najmanj en mesec pred oddajo vloge in ima stalno prebivališče na območju Mestne občine Nova Gorica.

Javni razpis bo odprt do vključno 7.5.2018, do 15. ure.

Povezava!

 

Javni razpis za spodbujanje projektov inovacij v letu 2018

Inovacija ali novost, nov pojav, je lahko nova zamisel, nov proizvodni ali tehnološki postopek, nov izdelek ali predmet z novimi funkcijami. Inovacija se od invencije (izuma), razlikuje v komercializaciji. Inovacija prinaša novo, večjo uporabnost v obliki dviga kakovosti, nižanja stroškov, dviganja ugleda podjetja, omejevanja konkurence…

Predmet razpisa je sofinanciranje projektov inovacij. Namenjeno je inovativnim podjetjem. To so tista podjetja, ki razvija nove proizvode, uvaja nove procese in storitve in se na inovativen način odziva na zahteve trga.

Javni razpis bo odprt do vključno 7.5.2018, do 15. ure.

Povezave!

 

Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj v letu 2018

Sofinanciranje nakupa opreme, ki predstavlja začetno investicijo ali investicijo v razširjanje dejavnosti in razvoja. Začetne investicije so investicije v materialna in nematerialna sredstva, povezana z ustanavljanjem novega obrata. Investicije v razširjanje dejavnosti in razvoja so investicije povezane z razširitvijo dejavnosti podjetja na nove proizvode, dodatne proizvode ali pa je investicija namenjena temeljitim spremembam v splošnem procesu proizvodnje ali storitve.

Javni razpis bo odprt do vključno 7.5.2018, do 15. ure.

Povezave!

 

 

Javni razpis za spodbujanje prijav na mednarodne in državne vire – strateško razvojna inovativna partnerstva

Sofinanciranje stroškov prijav na strateško razvojna partnerstva povezanih podjetij in razvojno raziskovalnih organizacij. Spodbujala naj bi pripravo skupnih razvojnih projektov in okrepila raziskovalno razvojno inovacijsko sodelovanje sicer neodvisnih subjektov.

Javni razpis odprt do vključno 7.5.2018, do 15 ure.

Povezava!

 

 

Javni razpis za sofinanciranje promocijskih aktivnosti podjetij v letu 2018

Sofinanciranje udeležbe na določenih sejmih, organiziranje poslovnih konferenc, dogodkov in razstav doma ali v tujini z namenom predstavitve lastnega podjetja in njegove dejavnosti. Spodbujala naj bi rast podjetnikov in izvoznih dejavnosti podjetij.

Javni razpis je odprt do vključno 7.5.2018, do 15. ure.

Povezava!

 

Javni razpis za spodbujanje zagona novih inovativnih podjetij v letu 2018

Sofinanciranje je namenjeno novim inovativnim podjetjem, ki niso ustanovljena več kot 24 mesecev od dneva objave razpisa. Inovativno podjetje je tisto, ki razvija nove proizvode, uvaja nove procese in storitve in se na inovativen način odziva na zahteve trgov.

Namenjen je podpiranju projektov v tržno uspešne produkte in ustvarjanju inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti, s poudarkom na razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev.

Javni razpis je odprt do vključno 7.5.2018, do 15. ure.

Povezava!

 

Javni razpis za sofinanciranje investicij v izgradnjo proizvodnih, obrtnih in objektov za izvajanje turistične ter razvojno-raziskovalne dejavnosti v MO Nova Gorica

Namen je sofinanciranje plačila komunalnega prispevka za investicije v izgradnjo proizvodnih, obrtnih in objektov za izvajanje turistične in razvojno raziskovalne dejavnosti.

Javni razpis je odprt do vključno 16.11.2018, do 15. ure.

Povezava!

 

Vir. Podjetniški portal

 

 

 


Ne malo kateri direktor podjetja ali samostojni podjetnik posameznik se je kdaj srečal z neverjetno okoliščino, ko se je v teh mesecih, pri svojem računovodskem svetovalcu srečal s poslovno izgubo, in kljub temu postal ponosen lastnik obveznosti za plačilo davka od dobička.

“Znanja slalomiranja med pastmi davčne zakonodaje so zelo specifična in  zahtevna, zato ni zanemarljivo  komu podjetnik ali družba zaupa svoje finance.”

Poslovanje podjetij se v številkah prikazuje preko t.i. računovodskih podatkov, ki jih običajno računovodje skozi celo poslovno leto pridno nalagajo v svoje računalniške programe in konec leta obdelajo in prikažejo v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida.  Pri tem jim kažipot dajejo Slovenski računovodski standardi ali pa Mednarodni računovodski standardi poročanja. Lastniki, direktorji se tako vsaj enkrat letno soočijo z informacijo o poslovanju svojega podjetja. Ti podatki jim služijo za sprejemanje ustreznih odločitev za naprej v smislu investicij, delitve dobička, širitve poslovanja….

Vsako leto  se ta poslovni dobiček zniža za morebitno plačilo davščin. V primeru zasebnikov, samostojnih podjetnikov posameznikov je to davek iz dejavnosti. V primeru pravnih oseb pa davek od dohodkov pravnih oseb. Vsa pravila računovodskih standardov tako ustrezni davčni zakoni postavijo v drug okvir in temu se mora računovodja tudi prilagajati, če želi pravilno sestaviti davčni obračun.

Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) v svojih členih določa pravila, katere poslovne kategorije se drugače uporabljajo za davčne namene.  Lahko jih razdelimo na več sklopov.

 

Transakacije med povezanimi osebami

ZDDPO-2 v svojem 16. in 17. členu opredeljuje, kaj so povezane osebe. To so domače in tuje pravne osebe, ki so si neposredno ali posredno lastniško, upravljalsko ali nadzorstveno povezane. Transakcije med njimi so za davčne namene priznane samo v višinah t.i. transfernih cen – primerljivih tržnih cen. V primeru odstopanj od teh se učinki pokažejo lahko v smislu zniževanja davčno priznanih stroškov, v obratnem primeru pa tudi kot prikrito izplačilo dobička.

 

Rezervacije

Rezervacije na kratko pomenijo, da v aktualnem letnem poročilu vknjižimo stroške, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in bodo realizirane v prihodnosti.

Primer:

Podjetje prodaja proizvode s nekaj letno garancijsko dobo. Na podlagi preteklih izkušenj ugotavlja določen % reklamiranih izdelkov. Ta informacije mu dajejo podlago, da že v tem obračunu knjiži “rezervacije” za  čas trajanja garancije – evidentira stroške rezervacij.

ZDDPO-2 za davčne namene priznava samo 50 % oblikovanih rezervacij za  dana jamstva ob prodaji proizvodov ali izvedbi storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. 

 

Odpis terjatev

Podjetja se pri poslovanju soočajo z dejstvom, da določen del svojih terjatev ne dobijo poplačanih. Kaj v tem primeru narediti?  V primeru neizterljivosti nepoplačana terjatev bremeni poslovni izid in s tem zmanjšuje višino možnega izplačila dobička ali namenitve sredstev za bodoči razvoj.

ZDDPO-2 višino davčnega priznavanja  zniževanja poslovnega izida omejuje na določena pravila. Posebna pravila veljajo za prevrednotenje terjatev. Slednje pomeni; vračunavanje bodočih odpisov terjatev že v tem poslovnem letu.

Odpis terjatev pa pomeni dokončno nepoplačilo opravljenega dela. (6) 21. člena ZDDPO-2 opredeljuje, kdaj je odpis terjatev tudi davčno priznan. 

 

Finančne naložbe

Finančne naložbe so sredstva podjetja, ki jih ta nalaga drugam z željo po pridobitvi določenih ugodnosti v prihodnje. Iz prakse so najpogostejša posojila drugim pravnih in fizičnim osebam, nakup vrednostnih papirjev, nakup deleža v drugem podjetju….

ZDDPO-2 določa izjemo le za finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Dokazani dobiček ali izguba se tako v izkazu poslovnega izida za davčne namene upošteva vsako posamezno leto. Za vse ostale pa ob morebitni odprodaji ali odpoklicu. 

 

Dobro ime

Dobro ime predstavlja  ”računsko” kategorijo, ki nastane kot posledica računovodskega vrednotenja sredstev in obveznosti pri prevzemu posla ali podjetja po njihovi pošteni vrednosti. Dobro ime (goodwill) predstavlja prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstev, ki jih ni mogoče posamezno opredeliti in pripoznati ločeno.

Za davčne namene je priznano vsakoletno vrednotenje samo do višine 20 % začetne izkazane vrednosti dobrega imena. 

 

Odhodki

Odhodki so vsi stroški, ki so se pojavili (rezultirali) v prodanih proizvodih, blagu ali storitvah. Za davčne namene se priznajo samo tisti, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2.  Zakon v nadaljevanju poskuša podatki razlago, kdaj odhodki niso potrebni za pridobitev prihodkov:

  • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
  • imajo značaj privatnosti in
  • niso skladni z običajno poslovno prakso.

Če na kratko povzamemo so to stroški, ki zadevajo privatno življenje lastnikov in povezanih oseb. Stroški, ki zadevajo privatno življenje drugih oseb. Odhodki podobni izplačilom dobička, vključno s prikritim izplačilom dobička. Podrobneje jih opredeljuje 30. člen ZDDPO-2.

Stroški reprezentance, nadzornih svetov in drugih organov nadzora se davčno priznajo v višini 50 %.

 

Tanka kapitalizacija

Kot odhodek se ne priznajo obračunane obresti od prejetih  posojil (razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah), ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima  kadarkoli v davčnem obdobju,  neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, (razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od nepovezanih oseb).

 

Amortizacija

Podjetja od nakupov opreme, zgradb, zemljišč, programske opreme… ki imajo življenjsko dobo nad enim letom, vsako leto obračunavajo amortizacijo. To pomeni, da odliv od nakupa ne učinkuje na poslovni izid tistega leta, temveč se razporedi na določeno daljše časovno obdobje. Za poslovne namene naj bi bilo to obdobje enako dejanski življenjski dobi opreme…

Davčna zakonodaja  podjetju ponuja možnosti maksimalno možnega % uporabe stopnje amortizacije. Ta stopnja je lahko drugačna od dejanskega % izračunanega na podlagi prave  življenjske dobe opreme….. Davčne stopnje so opredeljene v 33. členu ZDDPO-2.

 

Izguba

Nekatera podjetja v določenih obdobjih njihovega življenja poslujejo tudi z izgubo. Le-ta se običajno zmanjšuje in izniči ali z uporabo preteklih nerazdeljenih dobičkov ali iz naslova prihodnjih dobičkov podjetja.

ZDDPO-2 koriščenje izgube omejuje le na višino 50 % davčne osnove. 

Slednje pomeni, da če je podjetje v preteklem letu dosegalo 10.000 € davčne izgube, v tem pa dosega 5.000 € davčnega dobička, lahko davčni dobiček zmanjšuje samo za polovice njene višine (2.500 €). 

Za poslovne namene pa letošnji dobiček v celoti krije preteklo izgubo. Razlika torej nastane in posledično morajo podjetja plačati davek od dobička.

 

Olajšave

ZDDPO-2 od 55. do 59. člena opredeljuje olajšave, ki dodatno znižujejo davčno osnovo. Razdelimo jih na:

  • Olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100 % zneska vlaganja.
  • Olajšave za investiranje v višini 40 % investiranega zneska.
  • Olajšave za zaposlovanje.
  • Olajšave za zaposlovanje invalidov.
  • Olajšave za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju.
  • Olajšave za praktično dodatno pokojninsko zavarovanje.
  • Olajšave za donacije.

 

Zakonodaja na tem področju je precej zahtevna in le pravo poznavanje vseh podrobnosti in medvrstičnih informacij lahko ponudi najbolj optimalno rešitev za podjetja. Seveda je nujno celoletno usklajevanje poslovanja, da je letno poročilo in davčni obračun v prvih mesecih leta tudi v zadovoljstvo vseh deležnikov (države, podjetnikov, družbe, računovodij in davčnih svetovalcev).

 

Tanja Laščak Mužič, Clemente – Rogelja 

 

 

 

 

 


Vladi Republike Slovenije je bilo zastavljeno vprašanje glede nadurnega dela. Vprašanja pokrivajo področje dopustnosti nadurnega dela, oblike kompenziranja in izplačila ter kako se problematika rešuje na nivoju zasebnega in javnega sektorja. Pri tem pa pojasnjuje, da je v okviru delovnega časa treba ločiti nadurno delo in urejanje oziroma razporejanje delovnega časa, kamor sodi premakljiv delovni čas, neenakomerna razporeditev in začasna razporeditev. 

Nadurno delo določa 144. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec jo lahko zahteva od delavca v izjemnih primerih, kot npr. povečan obseg dela, v izjemnih, nujnih in nepredvidenih okoliščinah… Odreja se v pisni obliki, izjemoma ustno. Traja lahko največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in 170 ur letno. Delovni dan lahko traja največ deset ur.  Z izrecnim pisnim soglasjem delavca lahko nadurno delo traja tudi največ 230 ur letno. Posebna obravnava nadurnega dela velja za zaposlitve s skrajšanim delovnim časom. (6) 65. člena ZDR-1 pravi, da mora biti nadurno delo opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. Če ni, delodajalec ne sme delavcu naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa. 

Začasne razporeditve delovnega časa mora delodajalec opredelitvi v pogodbi o zaposlitvi. Pravila pa predpisujejo tudi kolektivne pogodbe. V začetku leta tako določi letni razpored delovnega časa in o njem obvesti delavce.  Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnika je delovni čas lahko tudi neenakomerno razporejen. V tem primeru  delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden (148. člen ZDR-1).

Vlada Republike Slovenije je v pojasnilu povedala, da delodajalec nadurno delo lahko odredi le z upoštevanjem zakonskih okvirov. Če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organiziranostjo  ali delitvijo dela ali zaposlitvijo novih delavcev, potem nadurnega dela ne sme biti. Ker ta vrsta dela pomeni dodatno obremenitev za delavca, mora biti tudi dodatno plačana v smislu dodatna za nadurno delo. 

Veliko delodajalcev, se poslužuje kompenzacije nadurnega dela  s prostimi urami. Evropski odbor za socialne pravice pravi, da je to dopustno samo v primeru, da delodajalec delavcu prizna več prostih ur, kot je bilo opravljenih nadur. Lahko pa se nadure kompenzirajo s prostimi urami v razmerju 1 : 1, vendar mora v tem primeru delodajalec delavcu zagotoviti tudi višje plačilo za delo preko polnega delovnega časa. Temu stališču sledi v svojih odločitvah tudi Vrhovno sodišče RS, saj ZDR-1 te možnosti ne predvideva.

Kadar se v primerih začasne in neenakomerne prerazporeditve delovnega časa, omejene količine ur na določeno časovno obdobje presežejo, imajo po nekaterih kolektivnih pogodbah delodajalci možnost, da te “nadure” izplačajo  t.i. nadurni dodatek po postavkah za nadure.

 

Vir:

  •  www.superdavki.com – Ureditev nadurnega dela, RS Vlada Republike Slovenije
  • Zakon o delovnih razmerjih  –  ZDR-1

 


Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)  v svojem petem (5) členu opredeljuje, kdo je davčni zavezanec.

» Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.¨

V zakonu opredeljena ekonomska dejavnost izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca veže pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil kaže na odvisno razmerje.

Davčni zavezanec je tudi vsaka pravna ali fizična oseba ne glede na to, ali je vpisana v sodni ali drug primeren register ali evidenco. Pri tem je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če ne presega meril v 94. členu ZDDV-1. Lahko pa kljub nepreseganju merile odloči in  izkaže namero po identifikaciji za DDV. Za slednjega  pravimo, da  prostovoljno vstopi v sistem DDV in mora v njem ostati naslednjih pet let. Vsi ostali so dolžni pridobiti identifikacijsko številko za DDV in postanejo redni davčni zavezanci.


Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb določa, da se za stroške reprezentance smatrajo stroški za pogostitev, zabavo ter darila ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnim partnerjem. Ti stroški so davčno priznani v polovični višini.  Na drugi strani pa Zakon o dohodnini prejeta darila obdavčuje in jih razvršča med tako imenovane druge dohodke.

Darila kupcem in poslovnim partnerjem prejeta od istega darovalca, katerih vrednost ne presega 42 evrov oz. skupno 84 evrov v davčnem letu se ne vštevajo v davčno osnovo  v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZDoh-2.

Ali se stroški za pogostitev v tem smislu tudi smatrajo kot prejeta darila in so s tem podvržena obračunu dohodnine?

Marca 2017 izdano pojasnilo Finančne uprave RS (povezava) pravi, da v določenih primerih ne!

Pri stroških pogostitve v poslovnih stikih med poslovnimi partnerji pri posameznem poslovnem dogodku, kadar gre z vidika tistega zavezanca, ki financira poslovni dogodek, dejansko za poslovni namen in s tem za stroške reprezentance, priznane po davčnih predpisih, se dohodek  posameznika – prejemnika pogostitve, ne ugotavlja, če gre pri tem za neposredno konzumacijo oziroma uporabo ugodnosti v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi. Kadar gre npr. za poslovno kosilo, kjer so izpolnjeni prej navedeni pogoji, se torej ne ugotavlja dohodek posamezne fizične osebe, pod predpostavko, da gre v takem primeru pri poslovnih partnerjih na  poslovnem kosilu primarno za namen izvajanja poslovne aktivnosti in ne za osebne razloge,zato se pri nobenem od udeležencev ne ugotavlja osebne koristi oziroma dohodka iz tega naslova.

Po domače povedano, kadar so stiki med poslovnimi partnerji na poslovnih dogodkih takšni, da vse pojejo in popijejo, davčne obremenitve ni. 

 

 

1 2 3 5