Dopolnitev pojasnil v povezavi z davčnim potrjevanjem računov predvsem na področju  dilem registriranja poslovnega prostora.

 

Vsak davčni zavezanec je bil dolžan ob prijavi davčne blagajne prijaviti tudi podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune.  Poslovni prostor je vsak premičen ali nepremičen prostor, v katerem stalno, občasno ali začasno izdaja račune pri gotovinskem poslovnaju. Slednje velja tudi za poslovne prostore, kjer se izdaja račune z uporabo vezane knjige računov.

 

Poslovni prostor se registrira:

 

  • V primeru izdaje računa v papirni obliki, je poslovni prostor tam, kjer se račun natisne in posreduje kupcu.

 

  • V primeru elektronskega računa, je poslovni prostor tam, kjer se račun izdela in elektronsko posreduje. V takšnih primerih se kot poslovni prostor registrira prostor, kjer se nahaja strežnik/programska oprema, ki generira elektronske račune. Izjema velja, če se strežnik nahaja pri gostovanju pri drugem poslovnem subjektu ali v tujini. Tako se pri spletni prodaji ugotavlja ali se račun izdaja v papirni ali elektronski obliki.

 

Davčni zavezanec je dolžan javiti davčnemu organu tudi vse spremembe podatkov za posamezni poslovni prostor.  V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora –  posredovanje podatkov o zaprtju. Prav tako velja za primere napačnih podatkov o poslovnem prostoru.

Pri spremembi lokacije poslovnega prostora pa ima davčni zavezanec dve možnosti:

 

  • Zavezanec lahko na novi lokaciji uporablja isto oznako poslovnega prostora kot na stari lokaciji, pri čemer mora za to oznako poslovnega prostora v potrjevanje poslati nove podatke o poslovnem prostoru.

 

  • Zavezanec lahko poslovni prostor na novi lokaciji registrira na novo, z novo oznako in za poslovni prostor na stari lokaciji posredovati podatke o zaprtju le-teh.

 

Davčni zavezanec ne sme pozabiti na popravek internega akta.

 

 

Več na: https://www.findinfo.si/DnevneVsebine/Aktualno.aspx?id=241764&utm_source=TednikFI&utm_medium=email&utm_campaign=17

 

 


Najnižji znesek regresa določa Zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače.

Minimalni znesek regresa za leto 2019 je 886,63 €.

Kdaj ima zaposleni pravico do izplačila regresa?

Pravica do regresa nastopi z nastopom pravice do letnega dopusta. Če ima zaposleni pravico samo do sorazmernega dela dopusta, ima tudi pravico do sorazmernega dela regresa.

Zaposleni za krajši delovni čas (to je manj od polnega) ima pravico do sorazmernega dela regresa, glede na njegov krajši delovni čas in glede na trajanje zaposlitve. To pa ne velja v primerih, ko zaposleni dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Zaposlenemu pripada regres tudi, če ne izkoristi ves letni dopust za posamezno koledarsko leto.

Kdaj je skrajni rok izplačila regresa?

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo se na ravni dejavnosti lahko določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.  Kasnejši rok se določa v primeru nelikvidnosti delodajalca.

Obdavčitev in druge dajatve pri izplačilu regresa

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.  Višina povprečne mesečne plače se spreminja. Trenutno znaša 1.714,49 €.

Tudi prispevkovna obravnava se z spremembo izenačuje z obravnavo regresa  na isti višini, to je v višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih.


Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog sprememb novel zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter dohodnini in ga poslala v Državni zbor v odločanje.

 

Zato lahko že letos pričakujemo izplačilo višjega regresa, saj se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne bo všteval znesek regresa za letni dopust do višine zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji (okoli 1720 eurov). Poenostavljeno, bruto znesek regresa za letni dopust bo enak neto znesku (do povprečne plače), saj bo regres oproščen plačila dohodnine in socialnih prispevkov.

 

»Regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.« (Inštitut za računovodstvo)

 

Več na povezavi!


Za kupone, ki so izdani po 1.1.2019 veljajo nove določbe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Razlog za spremembo zakonodaje je v različnih načinih obdavčitev v posameznih državah članicah EU, saj se je trenutek obdavčitve v nekaterih državah določal na trenutek izdaje kuponov, drugod pa ob njihovem vnovčenju.

Kupon je instrument, ki predstavlja plačilno sredstvo za celotno ali delno  dobavo blaga ali storitve.  Na kuponu je običajno navedena vrsta dobave blaga ali storitev, identiteta dobavitelja, ter pogoji uporabe tega instrumenta.  Lahko je v fizični ali elektronski obliki.

Enonamenski kuponi izdani v svojem imenu

Enonamenski kupon je instrument, ki predstavlja plačilno sredstvo za točno določeno vrsto blaga ali storitve. Pri enonamenskem kuponu je v trenutku izdaje znano:

  • Kraj dobave blaga ali storitve.
  • Identiteta dobaviteljev.
  • Velja, kot plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitev.

Sprememba ZDDV-1 določa, da se že ob prenosu takšnega kupona šteje, da je nastopil trenutek obveznosti obračuna DDV.  Tako se že prenos smatra za opravljeno dobavo blaga ali storitev, ne  smatra se več kot predplačilo, tako, kot je to veljalo do 31.12.2018.

Davčni zavezanec (prodajalec) mora ob prenosu kupona izdati račun z vsemi obveznimi sestavinami, kot jih ZDDV-1 predvideva. Poleg tega na račun navaja tudi številko in datum izdaje enonamenskega kupona. V kolikor se kupon računu prilaga, na računu ni potrebno navajati obseg in vrste storitev.

V kolikor je prenos kupona plačan z gotovino, je ta prenos predmet davčnega potrjevanja. Kasnejša dejanska prodaja storitve ali blaga, ni podlaga za izdajo računa po ZDDV-1 zakonodaji, prav tako pa tudi ne davčnemu potrjevanju na podlagi Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Enonamenski kuponi izdani v tujem imenu

V praksi se pojavljajo primeri, ko prenose enonamenskih kuponov opravi subjek (davčni zavezanec) v imenu nekoga drugega.

V tem primeru velja prav tako, da obveznost izdaje račune in obračuna DDV nastopi v trenutku prenosa kupona. Davčni zavezanec – posrednik  B izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca A. Obveznost obračuna DDV in vključitve v davčne evidence je na davčnem zavezancu A. Če je prenos kupona opravljena v gotovini, davčno potrjevanje bremeni davčnega zavezanca B v imenu in za račun davčnega zavezanca A.

Morebitna provizija zaradi posredovanja, ki jo obračuna davčni zavezanec B davčnemu zavezancu A, je predmet obračuna DDV v trenutku prenosa kupona.

Enonamenski kuponi izdani v svojem imenu, dobavo blaga ali storitve opravi drugi davčni zavezanec

V praksi se tudi dogaja, da davčni zavezanec B izda enonamenski kupon za dobavo blaga ali storitve, ki jo bo dejansko opravil davčni zavezanec A kupcu C.

Prenos kupona s strani davčnega zavezanca B kupcu, pomeni obveznost izdaje računa in obračuna DDV s trenutkom prenosa kupona. V kolikor je ta prenos plačan s gotovino, je potrebno tudi račun davčno potrditi.

Davčni zavezanec A je dolžan na isti dan izstaviti račun za dobavo blaga ali storitev davčnemu zavezancu B, saj za dobavo blaga oziroma opravljeno storitev prav tako velja isti trenutek prenosa kupona.  Pri tem pa  lahko davčni zavezanec B  izda račun kot samofakturiranje.

Večnamenski kuponi

Večnamenski kupon je instrument, ki predstavlja plačilno sredstvo za celotno dobavo blaga ali storitve ali delno poplačilo le teh. Razlika med enonamenskim ali večnamenskim kuponom je v tem, da pri večnamenskem kuponu ne vemo točno kje bo kupon vnovčen, prav tako pa tudi ne, kateri DDV bo obračunan.

Obveznost obračuna DDV in izdaje računa je v tem primeru v trenutku prodaje blaga ali opravljanju storitve. Prav tako plačilo z večnamenskim kuponom predstavlja plačilo v gotovini, tako, da ob trenutku dobave blaga ali opravljanju storitve nastopi tudi obveznost davčnega potrjevanja računa.

 

Za kupone za namene DDV se ne štejejo vozovnice, vstopnice, potrdila o predplačilu za potovanja, ki jih izdajajo potovalne agencije in organizatorji potovanj, poštne znamke, koleki.

 


Nepremičnine, ki so nujno potrebne za opravljanje dejavnosti podjetij in podjetnikov, v svoji  dobi koristnosti potrebujejo tako redno, kot tudi investicijsko. Kako obravnavamo vzdrževanja v  primeru najetih nepremičnin? 

V primeru poslovanja preko najetega prostora se  morajo prostori običajno usposobiti za uporabo.  Stroški usposobitve v uporabo so od primera do primera različni in včasih lahko predstavljajo visok vložek. Običajno se med pogodbenimi strankami, ki niso povezane osebe, dogovor o tem kdo nosi stroške usposobitve in kaj to zajema, sklene na način, da najemnik usposobi prostor tako, da je primeren opravljanju dejavnosti in ob prekinitvi najemnega razmerja prostor spet vzpostavi v prvotno stanje.

Kadar pa so pogodbene stranke povezane osebe, je velikokrat  ta  vložek v najet prostor drugačen, višji. Zgodi se, da je najemnikovo vlaganje v najet poslovni prostor takšno, da znatno  povečuje vrednost prostora.

Kaj določa Zakon o dohodnini?

Zakon o dohodnini v 15. členu določa, kaj je predmet obdavčitve. Z dohodnino so tako obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, za dohodek pa velja vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Velja, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na voljo fizični osebi.

a) Najemna razmerja lahko določajo, da se vrednosti vlaganj po poteku najemnega razmerja najemodajalcu po takratni pošteni vrednosti zaračunajo.  V tem primeru najemnik izda račun najemodajalcu, ki mu ga ta tudi povrne oziroma poplača. Vrednosti vlaganj so od tega trenutka dalje v lasti najemodajalca. Ker je zanje plačal, ni dohodka v skladu z določbami 15. člena Zdoh-2 in ni obdavčitve z dohodnino.

Najemniku se v poslovnih knjigah oblikujejo tako odhodki kot tudi prihodki.  Sedanja vrednost vloženih sredstev se vknjiži med odhodke (neodpisana vrednost).  Vrednost vloženih sredstev ovrednotenih po pošteni vrednosti (izdan račun najemodajalcu) pa se vknjiži med prihodke.

b) Včasih pa najemna razmerja (med povezanimi osebami) ob prenehanju ne nalagajo povrnitve stroškov vlaganj. Najemodajalec postane lastnik vloženih sredstev brez obveznosti poplačila najemniku. V tem primeru velja, da je najemodajalec prejel dohodek v naravi.

Glede na to, da so v obravnavanem primeru to »izplačila« dohodkov med povezanimi osebami, se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne cene (prvi odstavek 16. člena ZDoh-2). To pomeni, da je davčna osnova v obravnavanem primeru vrednost sredstev, ki jih je najemnik vložil v poslovno stavbo, ovrednotenih po tržni oziroma pošteni vrednosti, na dan prejema dohodka v naravi, to je na dan, ko je potekla pogodba o najemu. Od navedenega dohodka fizične osebe mora najemnik, ki velja za plačnika davka, izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine.

Najemnik  bo po poteku najemne pogodbe vlaganja v tuja osnovna sredstva izknjižil iz poslovnih knjig. Za morebitno sedanjo vrednost vloženih sredstev bo izkazal odhodke, ki bodo tudi davčno priznani odhodki, če so se v najem vzeti poslovni prostori uporabljali za pridobivanje prihodkov pravne osebe. Ker bo dohodek prejet v naravi, se bo povečal s koeficientom davčnega odtegljaja, če zavezanec najemodajalec pri izplačevalcu najemniku ne bo imel drugega dohodka v denarju ali ta dohodek ne bo zadosten, da bi se od njega lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

c) Če po izteku najemnega razmerja, najemnik pusti prostor v prvotnem stanju in odstrani vse, kar je vlagal, najemodajalec ni imel nobenih prejemkov v naravi, nobenih neodplačnih koristi, zato ni osnove za obračun akontacije dohodnine.

Včasih se pojavljajo vprašanja kam se morebitna vlaganja v trenutku nastanka knjižijo.  Najemnik investira v nakup novih vrat in oken, hkrati pa je po najemni pogodbi zavezan povrniti prostor v prvotno stanje.

Ali se takšna investicija smatra, kot tekoče vzdrževanje ali kot strošek investicijskega vzdrževanja?

Stroški tekočega vzdrževanja imajo namen, da osnovno sredstvo zaradi njihovega nastanka brezhibno deluje znotraj njegove življenjske dobe. Vsebinsko se nanaša na stroške popravil, stroške tekočega vzdrževanja. Ti običajno nastajajo v ciklih, kot stroški rednih letnih servisov, zamenjava poškodovanih oken, vrat, zamenjava sijalk, pleskanje…

Deli večjih osnovnih sredstev (nepremičnin, večjih strojev) imajo različne dobe koristnosti  kot celotno osnovno sredstvo.  V rednih, krajših presledkih je potrebna njihova menjava, ker se hitreje izrabijo. Pri zgradbi imajo različne dobe koristnosti na primer streha, inštalacije, talne obloge, okna….

V kolikor je menjava oken, vrat posledica poškodbe se vknjiži kot strošek tekočega vzdrževanja, v nasprotnem primeru pa ga uvrstimo med osnovna sredstva. Njihova obraba se redno, letno evidentira kot strošek amortizacije in ob poteku najemnega razmerja kot odhodek.

 

 

Tanja Laščak Mužič

 

 

Vir:

  • Findinfo; Vlaganja v tuja osnovna sredstva, odpis terjatev
  • Pojasnilo DURS, št. 4236-46/2006
  • Revija IKS, 07/2016

 

 

 

 

 


Splošna uredba o varstvu podatkov (angl. General Data Protection Regulation -GDPR) je začela veljati 25.5.2016, njene določbe pa se morajo začeti uporabljati v dveh letih v vseh državah članicah. Rok za prenos določb direktive v nacionalno zakonodajo je prav tako dve leti – to je 25.5.2018.

Reforma varstva podatkov je zakonodajni sveženj, katerega vzrok tiči v nenehnih spremembah tehnologije, digitalnem gospodarstvu, krepitvi boja proti terorizmu – na splošno povečani potrebi po varstvu osebnih podatkov. Digitalno gospodarstvo je potrebno spodbujati in omogočiti prost pretok osebnih podatkov znotraj Unije, po drugi strani pa je potrebno zagotoviti visoko stopnjo varnosti za omenjene podatke.

Posameznikove pravice

V uredbi so navedene pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tj. posameznika, katerega osebni podatki se obdelujejo. Med temi pravicami so pravica do dostopa do osebnih podatkov ter pravice do popravka, pozabe, izbrisa, omejitve obdelave, ugovora in prenosljivosti podatkov. Določena je tudi obveznost upravljavcev (oseb, odgovornih za obdelavo podatkov) glede zagotavljanja preglednih in lahko dostopnih informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, o obdelavi njihovih podatkov.

Obveznosti upravljalcev in obdelovalcev podatkov

V uredbi so podrobno opredeljene splošne obveznosti upravljavcev in oseb, ki osebne podatke obdelujejo v njihovem imenu (obdelovalci). Med temi obveznostmi sta obveznost izvajanja ustreznih varnostnih ukrepov in obveznost uradnega obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov. V skladu z uredbo bodo javni sektor ter podjetja, katerih temeljne dejavnosti zajemajo ali dejanja obdelave, ki pomenijo redno in sistematično obsežno spremljanje posameznikov, ali pa obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov, morali imenovati uradno (odgovorno) osebo za varstvo podatkov..

Upravljavci ne bodo več dolžni prijavljati zbirk osebnih podatkov v register zbirk osebnih podatkov, ostajajo pa dolžnosti sprejema katalogov, te dolžnosti se krepijo in uvajajo tudi za (pogodbene) obdelovalce.

Večji poudarek daje uredba tudi (predhodnim) izvedbam analiz učinkov na varstvo osebnih podatkov, v primeru varnostnih incidentov, kot je npr. izguba osebnih podatkov, pa se uvaja obveznost poročanja nadzornemu organu in v določenih primerih tudi obveščanja vseh prizadetih posameznikov.

Pravica do pravnega sredstva in sankcije

Nova uredba ureja tudi pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do vložitve pritožbe pri nadzornem organu, pa tudi njihovo pravico do pravnih sredstev zoper odločitev nadzornega organa ali v primeru neukrepanja nadzornega organa, pravico do odškodnine in odgovornosti.

Zoper upravljavce ali obdelovalce, ki kršijo pravila o varstvu podatkov, so določene zelo ostre sankcije. Te upravne sankcije izrečejo nacionalni organi za varstvo podatkov.

Več na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov

 

 

Vir: Informacijski pooblaščenec

 


Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v svojem 72.a členu določa prenos celotnega podjetja samostojnega podjetnika.

»Podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.«

 

Postopek prenosa

 

Podjetnik objavi namero o prenosu tri mesece pred prenehanjem opravljanja dejavnosti. To opravi na primeren način ( s pismi upnikom, v svojih poslovnih prostorih, javna objava….). V objavi navede namero prenosa podjetja.

Prenosnik in prevzemnik skleneta pogodbo o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa. Podjetnik lahko svoje podjetje z univerzalnim pravnim naslednikom za časa življenja prenese na zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroke in posvojence, starše in posvojitelje, vnuke ter brate in sestre.

Pri prenosu je potrebno preveriti še:

  • Potrebna posebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti (licence, obrtno dovoljenje…)
  • Prenos morebitnih kreditnih ali lizing pogodb…

Davčni vidik

 

Z vidika Zakona o dohodnini se prenehanje opravljanja dejavnosti smatra kot odtujitev sredstev (razen denarnih sredstev in določenih nepremičnin in opreme). Zavezanec mora v tem primeru ob prenehanju dejavnosti razkriti skrite rezerve, dobičke, morebitne priznane izgube, ki jih je mogoče pripisati prenesenim sredstvom in obveznostim. Pri tem mora upoštevati tudi poračun morebitnih davčnih olajšav  (olajšave za investiranje).

Izjemo od tega pravila določa 51. člen v svojem četrtem odstavku. Ta določa, da lahko zavezanec, ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:

  • Prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitev v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka.

Novi zasebnik nadaljuje z dejavnostjo v Sloveniji, ovrednoti vsa sredstva in obveznosti, obračunava amortizacijo, vse dobičke ali izgube z upoštevanjem vrednosti ob »prevzemu«, novi zasebnik tudi prevzame vse rezervacije….

  • Prenehanje opravljanja dejavnosti zasebnika, ki se izvede v skladu z določbami ZGD-1 o statusnem preoblikovanju podjetnika.

Nova prevzemna pravna osebe je rezident, prav tako prevzame vse vrednosti sredstev in obveznosti, obračuna amortizacijo, dobičke in izgube od vrednosti prevzema, prav tako prevzema vse rezervacije. Fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.

Če pride v petih letih od prenehanja opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev, potrebnih za učinkovanje nevtralne davčne obravnave se;

  • Prihodki prenosnika, ki se v času prenehanja niso šteli za prihodke, štejejo za dohodke fizične osebe v davčnem letu, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev (izjema smrt prenosnika ali prenos zaradi smrti).
  • Davčna osnova prevzemnika se poveča za prihodke, ki se ob prevzemu podjetja niso šteli za prihodke.

 

Predložitev obrazcev

 

Davčni obračun pri prenehanju opravljanja dejavnosti med letom, mora biti predložen davčnemu organu v 60 dneh po dnevu prenehanja.

Dan prenehanja  pomeni izbris iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.

ZGD-1 določa, da se podjetnikovo premoženje prenaša na dan obračuna prenosa, ki je bilančni presečni dan, po stanju na katerega podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja podjetnika.

Podjetnik, ki priglasi posebno davčno obravnavo, mora v davčnem obračunu posebej razkriti učinke na davčno osnovo, ki so posledica priglasitve. Izpolnjuje prilogo 14a (tabela A in tabela B).

V tabeli A prenosnik vpiše skrite rezerve ali skrite izgube po posameznih kategorijah sredstev in obveznosti.  Izpolnjuje davčne vrednosti in primerljive tržne vrednosti (Pravilnik o transfernih cenah). Posebej se vpisujejo  skrite rezerve in skrite izgube od nepremičnin in opreme pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti, ki se prenašajo nazaj v gospodinjstvo ter od nepremičnin in opreme, zgrajenih in pridobljenih pred 1. januarjem 2005.  Pri tem gre za prenose v gospodinjstvo ob preoblikovanju in se takšen prenos ne smatra za odtujitev.

 

Uveljavljanje posebne (nevtralne) davčne obravnave

 

Nevtralna davčna obravnava ali davčni nevtralni prenos pomeni, da se pri prenosu posla ne plačuje dodatnega davka od dohodka iz dejavnosti, ki bi običajno nastal pri prodaji podjetja, prav tako pa se prevzemniku ne povečujejo prihodki.

Pri prenosu podjetja ali posla seveda nastajajo skrite rezerve. Skrite rezerve so razlike med tržno vrednostjo sredstev in obveznosti in njihovimi davčnimi vrednostmi, ki se največkrat enaki knjigovodskim vrednostim sredstev in obveznosti.

Prevzemnik tako prevzame tudi neizkoriščene davčne olajšave in neizkoriščene davčne izgube.

Obrazec za priglasitev posebne (nevtralne) davčne obravnave je predpisan s Pravilnikom o obrazcu za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanja po drugi osebi.  Sestavni del obrazca je izjava o izpolnjevanju pogojev določenih v 1. oziroma 2. točki četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2.

Rok oddaje priglasitve je 60 dni od prenehanja opravljanja dejavnosti. Priglasitev podpišeta oba, prevzemnik in prenosnik.

 

Identifikacija za DDV

 

Prenos podjetja (posla) ni obdavčen z obračunom DDV, če prevzemnik kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje z opravljanjem dejavnosti.

Prenosniku preneha identifikacija za DDV, prevzemniku pa ni podeljena identifikacija s prenosom. Prevzemnik se mora identificirati za DDV ob začetku opravljanja dejavnosti

Prenosnik izdaja račune tudi še za obdobje od dneva obračuna prenosa pa do vpisa prenosa podjetja v register. Sami prihodki pa bodo bremenili prevzemnika (računovodski izkazi in davčni obračun). Po dnevu vpisa v register  račune izdaja prevzemnik.

Zadnji DDV obračun prenosnika zajema ves promet, opravljen do dneva prenehanja identifikacije za DDV. Pri prejetih računih pa se upošteva načelo datuma prejema računa.  To pomeni, da računi prejeti do dneva vpisa prenosa podjetja, se upoštevajo v zadnjem obračunu DDV podjetnika prenosnika, po tem datumu pa v obračunu DDV prevzemnika.

Prenosnik oddaja zadnji obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je podjetniku prenehala identifikacija za DDV.

 

Prenos zaposlenih

 

Zakon o delovnih razmerjih v svojem 75. členu določa pravice delavcev pri prenosu podjetja ali dela podjetja. Pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih delavci imeli na dan prenos pri prenosniku v celoti preidejo na prevzemnika.

Vse pravice in obveznosti, ki so bile določene med zaposlenimi in podjetnikom prenosnikom, se morajo v enaki obliki upoštevati še eno leto tudi pri podjetniku prevzemniku. Delodajalec prevzemnik pa lahko vedno prizna ugodnejše pravice, kot so jih imeli zaposleni  pri podjetniku prenosniku na dan prenosa.

Delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik sta dolžna najmanj 30 dni pred prenosom obvestiti zaposlene o datumu ali predlaganemu datumu prenosa, razlogih za prenos, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa ter morebitnih predvidenih ukrepih za delavce.

Davčne obveznosti, ki se nanašajo na delavce, zaposlene pri prenosniku, se po stanju na bilančni presečni dan prenesejo na prevzemnika.

 

Viri:

  • Revija IKS 08-09/2015
  • Spletna stran FURS

 

 

Tanja Laščak Mužič

 

 

 

 

 

 

 


Ste mlajši od 29 let, brez zaposlitve, vendar z zanimivo poslovno idejo? Uresničite jo s pomočjo programa Spodbude za mlade podjetnike. Po zaključenem podjetniškem usposabljanju lahko pridobite subvencijo za samozaposlitev.

Koraki za pridobitev subvencije?

  1. Korak: Registracija na Zavodu za zaposlovanje Nova Gorica ali drugih enotah po Sloveniji
  2. Korak: Udeležba na enomesečnem podjetniškem usposabljanju v Novi Gorici s pričetkom 14. maja 2018.
  3. Korak: Ustanovitev podjetja (s.p., d.o.o., kulturni delavec) in vloga za pridobitev subvencije v višini 5.000,00 EUR.

 

Za prijavo imate časa samo še do 26. aprila 2018, prostih je le še nekaj mest!

 

Več na povezavi!

 


Najnižji znesek regresa določa Zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače.

Minimalni znesek regresa za leto 2017 je 842,79 €.

Kdaj ima zaposleni pravico do izplačila regresa?

Pravica do regresa nastopi z nastopom pravice do letnega dopusta. Če ima zaposleni pravico samo do sorazmernega dela dopusta, ima tudi pravico do sorazmernega dela regresa.

Zaposleni za krajši delovni čas (to je manj od polnega) ima pravico do sorazmernega dela regresa, glede na njegov krajši delovni čas in glede na trajanje zaposlitve. To pa ne velja v primerih, ko zaposleni dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Zaposlenemu pripada regres tudi, če ne izkoristi ves letni dopust za posamezno koledarsko leto.

Kdaj je skrajni rok izplačila regresa?

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo se na ravni dejavnosti lahko določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.  Kasnejši rok se določa v primeru nelikvidnosti delodajalca.

Obdavčitev in druge dajatve pri izplačilu regresa

V primeru izplačila regresa, nižjega od 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, se prispevki ne obračunavajo in ne plačujejo.

Od njega pa se v vsakem primeru plačuje akontacija dohodnine.  Pri tem se uporabi povprečno stopnjo dohodnine od enomesečnega dohodka. V kolikor delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, pa se akontacijo dohodnine izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove brez upoštevanih olajšav.

Kolektivna pogodba Podlaga za izplačilo regresa Znesek regresa v EUR
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine KP 842,79
Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti KP 850,00
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti KP 1.030,00
Kolektivna pogodba dejavnosti in gostinstva in turizma KP 900,00
Kolektivna pogodba za dejavnosti kovinskih materialov in livarn KP 906,00
Kolektivna pogodba grafične dejavnosti KP Višina od 63,5 % do 70 % zadnjega znanega podatka povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS
Kolektivna pogodba za papirno in papirno predelovalno dejavnost KP 842,79
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije KP 856,80
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo KP 850,00
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo 842,79
Kolektivna pogodba cestnega gospodarstva 842,79
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije KP 842,79
Kolektivna pogodba z obrt in podjetništvo KP 851,22
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva 842,79
Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva KP 851,22
Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja 842,79
Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami KP 842,79

Regres je določen v bruto znesku.

Utrinki:

  • Delodajalec lahko del regresa izplača v nedenarni obliki.  V tem primeru znaša regres 910 EUR in najmanj 55 % regresa mora biti izplačanega v denarju.
  • V primeru da zaposleni med letom menja delodajalca, mu je vsak dolžan izplačati sorazmerni del regresa. Zaposleni je v posameznem koledarskem letu upravičen do enega regresa.
  • Delodajalec ima pravico do povračila preveč plačanega regresa, če je zaposlenemu prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi.

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Šempeter-Vrtojba za leto 2018 (Uradni list RS, št. 9/2018) in na podlagi Odloka o dodeljevanju finančnih sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva in zaposlovanja v Občini Šempeter-Vrtojba (Uradni list RS št. 67/11, 107/13, 21/14 in 97/14 v nadaljevanju: odlok) Občina Šempeter-Vrtojba objavlja Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj, promocijskih aktivnosti podjetij ter spodbujanje najema poslovnih prostorov na območju Občine Šempeter-Vrtojba.

Predmet javnega razpisa je:
– spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj,
– spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij,
– spodbujanje najema poslovnih prostorov na območju Občine Šempeter-Vrtojba.

Namen javnega razpisa je vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja za potencialne podjetnike in delujoča podjetja v vseh fazah njihovega razvoja, povečanje možnosti za ustanavljanje novih podjetij, spodbujanje njihove rasti in ustvarjanje novih delovnih mest.

Celotno razpisno dokumentacijo najdete v priponkah, dostopna pa je tudi na vložišču občinske uprave v času uradnih ur.

Rok za predložitev vlog je 23. maj 2018 do 12. ure.

Povezava!

Vir: Mojaobčina.si

1 2 3 5