Z dne 6.11.2019 so stopile v veljavo spremembe zakonov s področja davkov. Spremembe se nanašajo na Zakon o dohodnini, Zakon o davku na dohodke pravnih oseb, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona o davčnem postopku.  Večina sprememb stopi v veljavo s 1. januarjem 2020. 

 

Obdavčitev podjetij

Stopna davka od dohodkov pravnih oseb ostaja enaka na 19 %. 

Do konca leta 2019 je po stari zakonodaji podjetje imelo možnost davčni dobiček znižati v celoti. To so omogočale olajšave za investiranje, olajšave za investiranje v raziskave in razvoj, olajšave za zaposlovanje invalidov, olajšave za donacije……

Od leta 2020 lahko podjetje zniža davčni dobiček z oljašavami samo do največ 63 % davčne osnove. Pri tem je možnost prenosa olajšav v naslednja davčna obdobja  možna le za koriščenje preteklih izgub in olajšav za investiranje v raziskave in razvoj, opremo in neopredemetena osnovna sredstva. Ostale olajšave se lahko koristijo le v letu nastanka in jih ni možno prenašati v naslednja davčna obdobja.

 

Obdavčitev lastnikov kapitala

Obdavčitev dividend, obresti in ustvarjanja dobičkov iz kapitala in dobička od odsvojitev finančnih instrumentov se dviguje za 2,5 odstotne točki. Od 1.1.2020 znaša stopnja 27,5 %.

 

Dohodki iz oddajanja premoženja v najem

Višina normiranih stroškov se iz zdajšnjih 10 % dvigne na 15 %. Stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem je po novem 27,5 % in ne več 25 %.

 

Pridobivanje lastnih deležev ali delnic

Dohodek iz odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe izven organiziranega trga se obdavči kot dividenda v celotnem izplačanem znesku. 

 

Sprememba dohodninske lestvice in olajšav

 

Sprememba skupne splošne olajšave

Pri uveljavljanju in priznavanju posebne oljašave na vzdrževane družinske člane je sprememba v tem, da mora imeti tak odrasel otrok prijavljeno isto stalno prebivališče kot davčni zavezanec, ki ga uveljavlja za vzdrževanega člana. To ne velja za otroke do 18. leta starosti.

 

Bonitete manjših vozil na električni pogon

Z namenom spodbujanja nakupa in uporabe vozil na električni pogon zakonodajalec znižuje znesek bonitete v primeru nakupa službenih vozil, ki jih zaposleni uporabljajo za zasebne namene. Boniteta za zasebno uporabo manjšega električnega vozila bo znašala le 0,3% nabavne vrednosti vozila mesečno, če nabavna vrednost avtomobila, vključno z davkom na dodano vrednost, ne presega 60.000 EUR. Boniteta za zasebno uporabo službenih vozil za običajna bencinska in dizelska vozila kot tudi za večja električna vozila ostaja v prvem letu 1,5% nabavne vrednosti.

 

Povzeto po FinD- INFO.


Javni sklad malega gospodarstva Goriške je objavil nove razpise brezobrestnih posojil na področju gospodarstva:

 

INVESTICIJSKA POSOJILA

Posojila za nakup opreme, gradnjo ali nakup poslovnega objekta,nakup zemljišč, v neposredni povezavi z namenom investicije in nematerialne investicije. Najvišja vrednost posojila je 100.000 EUR oziroma 20.000 EUR  za podjetja s statustom začetnika in najnižja vrednost 4000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 9 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo. Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

POSOJILA ZA RAZVOJ POSLOVANJA

Nakup storitev, nakup materiala in blaga in strošek plač zaposlenih (največ 50 % celotnega zneska posojila). Najvišja vrednost posojila 100.000 EUR in najnižja 4.000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 9 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo. Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

MIKROPOSOJILA ZA MIKRO IN MALA PODJETJA

Mikroposojila za materialne investicije in obratna sredstva (material, trgovsko blago, izdatki za storitve, plače). Najvišja vrednost posojila 25.000 EUR in najnižja 4.000 EUR. Obrestna mera je 0 %, odplačilna doba od 3 do 6 let z možnim 1 letnim moratorijem, ki je vključen v odplačilno dobo.  Prijavitelj mora imeti najmanj 25 % lastnih sredstev.

 

Odplačilna doba: od 3 do največ 9 let z možnim 1 letom moratorija

Obrestna mera: 0 %

Roki za prijavo:  25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2020,  28. 8. 2020 oz. do porabe sredstev.

Razpisi so objavljeni na spletni strani sklada www.jsmg-goriska.com.


Spodbujanje procesnih izboljšav v podjetjih 2019 – 2020
Namen razpisa: bo izboljšanje konkurenčnosti podjetij prek procesnih izboljšav (na primer: prenova poslovnih procesov, uvedba vitkega poslovanja in vitkih poslovnih procesov, učinkovito upravljanje poslovnih procesov, menedžment poslovnih procesov, dizajn menedžment itd.).
Upravičeni stroški: stroški zunanjih izvajalcev.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 50 % vrednosti oziroma največ 20.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Digitalna transformacija podjetij
Namen razpisa: bo spodbuditi podjetja k celostni digitalni transformaciji poslovnih procesov, izdelkov, storitev. Eden izmed ciljev razpisa bo tudi uvedba funkcije informacijskega menedžerja v podjetjih.
Upravičeni stroški: zunanji stroški za izboljšanje tehnične opremljenosti podjetji (strojne in programske opreme), ki bo omogočila boljše digitalno poslovanje in proizvodnjo.  Področje digitalne transformacije zajema izboljšave z vidika: izkušnje kupcev; učinkovitega zbiranja, obdelave ter vizualizacije podatkov; razvoja procesov in digitalnih rešitev za podporo poslovanja in proizvodnje; vpeljava digitalnih poslovnih modelov; razvoj digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: do 100.000 evrov na podjetje.

Usposabljanje podjetij v tujini
Namen razpisa: bo spodbujanje udeležbe v trimesečnem programu usposabljanja v tujini v obliki mentorstev, mreženja, priprave na naložbe tveganega kapitala.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.

Energetske sanacije v turizmu
Namen razpisa: spodbujanje ukrepov za rabo obnovljivih virov energije ter zmanjšanje rabe energije in snovi.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja s področja turizma ter s sedežem oziroma poslovno enoto na celotnem območju vzhodne kohezijske regije ter na obmejnih problemskih območjih zahodne kohezijske regije.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70 % vrednosti oziroma največ 200.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Integralni turistični produkti 2019
Namen razpisa: z nepovratnimi sredstvi spodbuditi marketinške aktivnosti za promocijo inovativnih integralnih turističnih produktov.
Upravičeni stroški: vsi stroški zunanjih storitev, ki so vezani na razvoj integralnih turističnih produktov, oblikovanje (podoba vsebin), digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij ter oglaševanje.
Upravičenci: mikro, mala in srednje velika podjetja.
Višina nepovratnih sredstev: predvideno do 70 % oziroma največ 200.000 evrov – po načelu “de minimis”.

Mlada podjetja na problemskih območjih 2020 – 2021
Namen razpisa: sofinanciranje zagona novo ustanovljenih podjetij na problemskih območjih Pokolpje, Hrastnik, Radeče, Trbovlje ter obmejnih problemskih območjih.
Upravičenci: mala in srednje velika podjetja, mlajša od 18 mesecev.
Višina subvencije: med 20.000 do 40.000 evrov.

 

 

Vir: Tiko-pro d.o.o.


Povračila in poračun stroškov prehrane v primerih organizirane prehrane

Zakon o delovnih razmerjih določa pravico delavcev do povračila stroškov prehrane med delom, višino pa prepušča ureditvi v kolektivnih pogodbah.

Če delodajalec organizira prehrano se v višino davčno osnovo ne všteva strošek te prehrane do 6,12 €. V kolikor je vrednost organizirane prehrane s strani delodajalca pod 6,12 €, lahko delodajalec NEOBDAVČENO izplača razliko do zneska 6,12 €. Pogoj je, če ga k temu zavezuje predpis npr. kolektivna pogodba. 

Povračila stroškov prevoza, če ima oseba 2 ali več bivališč

Če se delavec vozi na delo iz dveh ali več prebivališč, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo … od prebivališča, ki je najbližje mestu opravljanja dela.  Če se iz drugega prebivališča, ki ni najbližje vozi vsaj 4 x tedensko, se to prebivališče šteje za običajnega. V tem primeru se v davčno osnovo ne všteva povračilo prevoza od tega mesta – običajnega prebivališča.

Povračila stroškov prevoza, če je kraj dela oddaljen od postajališča javnega prevoza

Ko je kraj opravljanja dela več kot kilometer oddaljen od najbljižjega postajališča javnega prevoza, se v smislu Uredbe šteje, da delavec utemeljeno ne more uporabljati javnega prevoza.

Povračila stroškov prevoza, če ima delavec več delodajalcev

V primeru, ko ima delavec več delodajalec se z vidika povračila stroškov prevoza ugotovi kraj, iz katerega delavec dejansko prihaja na delo.  Povračilo, ki se ne všteva v davčno osnovo se izračuna med mestom opravljanja dela in mestom, od koder dejansko prihaja na delo, če je razdalja med njima več kot 1 kilometer. 

Nadomestilo za ločeno življenje

Nadomestilo za ločeno življenje po Uredbi znaša 334 € mesečno. V kolikor delavec prebiva ločeno od družine manj kot mesec dni, se nadomestilo določi v sorazmernem znesku.

Delavec, ki se sam odloči, da bo zaradi zaposlitve bival ločeno od družine ,se nadomestilo všteva v davčno osnovo dohodka.

Povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem

Delodajalec v zvezi s služebnim potovanjem povrne stroške prehrane v obliki dnevnic, stroške za nočitev, javnega prevoza, kilometrine v primeru uporabe lastnega avtomobila, ostale stroške.

Med ostale stroške spadajo tudi pristojbine za vstop v državo npr. vizum, ESTA….

Povračilo stroškov krije družba, ki ima z delodajalcem poslovni odnos

Delavec se po navodilu delodajalca udeleži dogodka (sestanek, poslovno srečanje….), ki je v povezavi z poslovanjem delodajalca, stroške dogodka pa krije organizator. Ta plačila delavcu  niso boniteta, vendar samo do višin določenih v Uredbi. 

Pogoj je, da delavca določi delodajalec ne pa organizator.

Solidarnostna pomoč

V primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca se 1252 € solidarnostne pomoči ne všteva v davčno osnovo.

Za težjo invalidnost se šteje takšna invalidnost, zaradi katere je delavec tri mesece ali več odsoten z dela, oziroma tri mesece ali več dela največ štiri ure.  Če traja bolezen ali invalidnost več kot eno leto, je mogoče neobdavčeno izplačati solidarnostno pomoč za vsako leto trajanja invalidnosti ali bolezni. 

Plačilo prispevkov za tujega študenta, ki v Sloveniji opravlja obvezno prakso

V primeru, ko tuj dijak ali študent, ki živi in študira v tujini, v Sloveniji opravlja obvezno študijsko prakso, se prispevki za socialno varnost ne obračunajo in plačajo.

Prispevki za socialno varnost vključujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti (zaposlovanje) in prispevek za starševsko varstvo.

Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1

Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1,  se v celotnem izplačanem znesku všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine ter prispevki za socialno varnost.

118. člen

(prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča)

(1) Če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

(2) Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.

(3) Delavec ali delodajalec lahko predlog iz prvega odstavka tega člena uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

(4) Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi, in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna.

Odpravnina zaradi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove po 91. členu ZDR-1

Odpravnina, izplačana v skladu z določbo 91. člena zDR-1 se v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

91. člen

(odpoved s ponudbo nove pogodbe)

(1) Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

(2) Če delavec sprejme ponudbo delodajalca po prejšnjem odstavku, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od prejema pisne ponudbe.

(3) Če delavec v primeru iz prejšnjega odstavka sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem, kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem.

(4) Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine po 108. členu tega zakona.

(5) Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

(6) V primeru, ko delavec sprejme neustrezno novo zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.

(7) Če delodajalec delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.

Obračunavanje prispevkov od vrednosti uniform in osebnih zaščitnih sredstev

Uniforme in osebna zaščitna delovna sredstva, ki so nujna za delo,in so predmet obdavčitve dohodkov fizičnih oseb in se ne štejejo kot prejemki iz delovnega razmerja, od katerih se plačujejo obvezni prispevki za socialno varnost.

Osebna zaščitna delovna sredstva so določena s posebnimi predpisi in so nujna in potrebna za delo.

Uniforma je standarnizirana obleka, značilna za določen poklic, ki se nosi v času opravljanja poklica.

Dopolnjeno pojasnilo FURS avgust 2019


Dopolnitev pojasnil v povezavi z davčnim potrjevanjem računov predvsem na področju  dilem registriranja poslovnega prostora.

 

Vsak davčni zavezanec je bil dolžan ob prijavi davčne blagajne prijaviti tudi podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune.  Poslovni prostor je vsak premičen ali nepremičen prostor, v katerem stalno, občasno ali začasno izdaja račune pri gotovinskem poslovnaju. Slednje velja tudi za poslovne prostore, kjer se izdaja račune z uporabo vezane knjige računov.

 

Poslovni prostor se registrira:

 

  • V primeru izdaje računa v papirni obliki, je poslovni prostor tam, kjer se račun natisne in posreduje kupcu.

 

  • V primeru elektronskega računa, je poslovni prostor tam, kjer se račun izdela in elektronsko posreduje. V takšnih primerih se kot poslovni prostor registrira prostor, kjer se nahaja strežnik/programska oprema, ki generira elektronske račune. Izjema velja, če se strežnik nahaja pri gostovanju pri drugem poslovnem subjektu ali v tujini. Tako se pri spletni prodaji ugotavlja ali se račun izdaja v papirni ali elektronski obliki.

 

Davčni zavezanec je dolžan javiti davčnemu organu tudi vse spremembe podatkov za posamezni poslovni prostor.  V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora –  posredovanje podatkov o zaprtju. Prav tako velja za primere napačnih podatkov o poslovnem prostoru.

Pri spremembi lokacije poslovnega prostora pa ima davčni zavezanec dve možnosti:

 

  • Zavezanec lahko na novi lokaciji uporablja isto oznako poslovnega prostora kot na stari lokaciji, pri čemer mora za to oznako poslovnega prostora v potrjevanje poslati nove podatke o poslovnem prostoru.

 

  • Zavezanec lahko poslovni prostor na novi lokaciji registrira na novo, z novo oznako in za poslovni prostor na stari lokaciji posredovati podatke o zaprtju le-teh.

 

Davčni zavezanec ne sme pozabiti na popravek internega akta.

 

 

Več na: https://www.findinfo.si/DnevneVsebine/Aktualno.aspx?id=241764&utm_source=TednikFI&utm_medium=email&utm_campaign=17

 

 


Najnižji znesek regresa določa Zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače.

Minimalni znesek regresa za leto 2019 je 886,63 €.

Kdaj ima zaposleni pravico do izplačila regresa?

Pravica do regresa nastopi z nastopom pravice do letnega dopusta. Če ima zaposleni pravico samo do sorazmernega dela dopusta, ima tudi pravico do sorazmernega dela regresa.

Zaposleni za krajši delovni čas (to je manj od polnega) ima pravico do sorazmernega dela regresa, glede na njegov krajši delovni čas in glede na trajanje zaposlitve. To pa ne velja v primerih, ko zaposleni dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Zaposlenemu pripada regres tudi, če ne izkoristi ves letni dopust za posamezno koledarsko leto.

Kdaj je skrajni rok izplačila regresa?

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo se na ravni dejavnosti lahko določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.  Kasnejši rok se določa v primeru nelikvidnosti delodajalca.

Obdavčitev in druge dajatve pri izplačilu regresa

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.  Višina povprečne mesečne plače se spreminja. Trenutno znaša 1.714,49 €.

Tudi prispevkovna obravnava se z spremembo izenačuje z obravnavo regresa  na isti višini, to je v višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih.


Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog sprememb novel zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter dohodnini in ga poslala v Državni zbor v odločanje.

 

Zato lahko že letos pričakujemo izplačilo višjega regresa, saj se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne bo všteval znesek regresa za letni dopust do višine zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji (okoli 1720 eurov). Poenostavljeno, bruto znesek regresa za letni dopust bo enak neto znesku (do povprečne plače), saj bo regres oproščen plačila dohodnine in socialnih prispevkov.

 

»Regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.« (Inštitut za računovodstvo)

 

Več na povezavi!


Za kupone, ki so izdani po 1.1.2019 veljajo nove določbe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Razlog za spremembo zakonodaje je v različnih načinih obdavčitev v posameznih državah članicah EU, saj se je trenutek obdavčitve v nekaterih državah določal na trenutek izdaje kuponov, drugod pa ob njihovem vnovčenju.

Kupon je instrument, ki predstavlja plačilno sredstvo za celotno ali delno  dobavo blaga ali storitve.  Na kuponu je običajno navedena vrsta dobave blaga ali storitev, identiteta dobavitelja, ter pogoji uporabe tega instrumenta.  Lahko je v fizični ali elektronski obliki.

Enonamenski kuponi izdani v svojem imenu

Enonamenski kupon je instrument, ki predstavlja plačilno sredstvo za točno določeno vrsto blaga ali storitve. Pri enonamenskem kuponu je v trenutku izdaje znano:

  • Kraj dobave blaga ali storitve.
  • Identiteta dobaviteljev.
  • Velja, kot plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitev.

Sprememba ZDDV-1 določa, da se že ob prenosu takšnega kupona šteje, da je nastopil trenutek obveznosti obračuna DDV.  Tako se že prenos smatra za opravljeno dobavo blaga ali storitev, ne  smatra se več kot predplačilo, tako, kot je to veljalo do 31.12.2018.

Davčni zavezanec (prodajalec) mora ob prenosu kupona izdati račun z vsemi obveznimi sestavinami, kot jih ZDDV-1 predvideva. Poleg tega na račun navaja tudi številko in datum izdaje enonamenskega kupona. V kolikor se kupon računu prilaga, na računu ni potrebno navajati obseg in vrste storitev.

V kolikor je prenos kupona plačan z gotovino, je ta prenos predmet davčnega potrjevanja. Kasnejša dejanska prodaja storitve ali blaga, ni podlaga za izdajo računa po ZDDV-1 zakonodaji, prav tako pa tudi ne davčnemu potrjevanju na podlagi Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Enonamenski kuponi izdani v tujem imenu

V praksi se pojavljajo primeri, ko prenose enonamenskih kuponov opravi subjek (davčni zavezanec) v imenu nekoga drugega.

V tem primeru velja prav tako, da obveznost izdaje račune in obračuna DDV nastopi v trenutku prenosa kupona. Davčni zavezanec – posrednik  B izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca A. Obveznost obračuna DDV in vključitve v davčne evidence je na davčnem zavezancu A. Če je prenos kupona opravljena v gotovini, davčno potrjevanje bremeni davčnega zavezanca B v imenu in za račun davčnega zavezanca A.

Morebitna provizija zaradi posredovanja, ki jo obračuna davčni zavezanec B davčnemu zavezancu A, je predmet obračuna DDV v trenutku prenosa kupona.

Enonamenski kuponi izdani v svojem imenu, dobavo blaga ali storitve opravi drugi davčni zavezanec

V praksi se tudi dogaja, da davčni zavezanec B izda enonamenski kupon za dobavo blaga ali storitve, ki jo bo dejansko opravil davčni zavezanec A kupcu C.

Prenos kupona s strani davčnega zavezanca B kupcu, pomeni obveznost izdaje računa in obračuna DDV s trenutkom prenosa kupona. V kolikor je ta prenos plačan s gotovino, je potrebno tudi račun davčno potrditi.

Davčni zavezanec A je dolžan na isti dan izstaviti račun za dobavo blaga ali storitev davčnemu zavezancu B, saj za dobavo blaga oziroma opravljeno storitev prav tako velja isti trenutek prenosa kupona.  Pri tem pa  lahko davčni zavezanec B  izda račun kot samofakturiranje.

Večnamenski kuponi

Večnamenski kupon je instrument, ki predstavlja plačilno sredstvo za celotno dobavo blaga ali storitve ali delno poplačilo le teh. Razlika med enonamenskim ali večnamenskim kuponom je v tem, da pri večnamenskem kuponu ne vemo točno kje bo kupon vnovčen, prav tako pa tudi ne, kateri DDV bo obračunan.

Obveznost obračuna DDV in izdaje računa je v tem primeru v trenutku prodaje blaga ali opravljanju storitve. Prav tako plačilo z večnamenskim kuponom predstavlja plačilo v gotovini, tako, da ob trenutku dobave blaga ali opravljanju storitve nastopi tudi obveznost davčnega potrjevanja računa.

 

Za kupone za namene DDV se ne štejejo vozovnice, vstopnice, potrdila o predplačilu za potovanja, ki jih izdajajo potovalne agencije in organizatorji potovanj, poštne znamke, koleki.

 


Nepremičnine, ki so nujno potrebne za opravljanje dejavnosti podjetij in podjetnikov, v svoji  dobi koristnosti potrebujejo tako redno, kot tudi investicijsko. Kako obravnavamo vzdrževanja v  primeru najetih nepremičnin? 

V primeru poslovanja preko najetega prostora se  morajo prostori običajno usposobiti za uporabo.  Stroški usposobitve v uporabo so od primera do primera različni in včasih lahko predstavljajo visok vložek. Običajno se med pogodbenimi strankami, ki niso povezane osebe, dogovor o tem kdo nosi stroške usposobitve in kaj to zajema, sklene na način, da najemnik usposobi prostor tako, da je primeren opravljanju dejavnosti in ob prekinitvi najemnega razmerja prostor spet vzpostavi v prvotno stanje.

Kadar pa so pogodbene stranke povezane osebe, je velikokrat  ta  vložek v najet prostor drugačen, višji. Zgodi se, da je najemnikovo vlaganje v najet poslovni prostor takšno, da znatno  povečuje vrednost prostora.

Kaj določa Zakon o dohodnini?

Zakon o dohodnini v 15. členu določa, kaj je predmet obdavčitve. Z dohodnino so tako obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, za dohodek pa velja vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Velja, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na voljo fizični osebi.

a) Najemna razmerja lahko določajo, da se vrednosti vlaganj po poteku najemnega razmerja najemodajalcu po takratni pošteni vrednosti zaračunajo.  V tem primeru najemnik izda račun najemodajalcu, ki mu ga ta tudi povrne oziroma poplača. Vrednosti vlaganj so od tega trenutka dalje v lasti najemodajalca. Ker je zanje plačal, ni dohodka v skladu z določbami 15. člena Zdoh-2 in ni obdavčitve z dohodnino.

Najemniku se v poslovnih knjigah oblikujejo tako odhodki kot tudi prihodki.  Sedanja vrednost vloženih sredstev se vknjiži med odhodke (neodpisana vrednost).  Vrednost vloženih sredstev ovrednotenih po pošteni vrednosti (izdan račun najemodajalcu) pa se vknjiži med prihodke.

b) Včasih pa najemna razmerja (med povezanimi osebami) ob prenehanju ne nalagajo povrnitve stroškov vlaganj. Najemodajalec postane lastnik vloženih sredstev brez obveznosti poplačila najemniku. V tem primeru velja, da je najemodajalec prejel dohodek v naravi.

Glede na to, da so v obravnavanem primeru to »izplačila« dohodkov med povezanimi osebami, se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne cene (prvi odstavek 16. člena ZDoh-2). To pomeni, da je davčna osnova v obravnavanem primeru vrednost sredstev, ki jih je najemnik vložil v poslovno stavbo, ovrednotenih po tržni oziroma pošteni vrednosti, na dan prejema dohodka v naravi, to je na dan, ko je potekla pogodba o najemu. Od navedenega dohodka fizične osebe mora najemnik, ki velja za plačnika davka, izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine.

Najemnik  bo po poteku najemne pogodbe vlaganja v tuja osnovna sredstva izknjižil iz poslovnih knjig. Za morebitno sedanjo vrednost vloženih sredstev bo izkazal odhodke, ki bodo tudi davčno priznani odhodki, če so se v najem vzeti poslovni prostori uporabljali za pridobivanje prihodkov pravne osebe. Ker bo dohodek prejet v naravi, se bo povečal s koeficientom davčnega odtegljaja, če zavezanec najemodajalec pri izplačevalcu najemniku ne bo imel drugega dohodka v denarju ali ta dohodek ne bo zadosten, da bi se od njega lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

c) Če po izteku najemnega razmerja, najemnik pusti prostor v prvotnem stanju in odstrani vse, kar je vlagal, najemodajalec ni imel nobenih prejemkov v naravi, nobenih neodplačnih koristi, zato ni osnove za obračun akontacije dohodnine.

Včasih se pojavljajo vprašanja kam se morebitna vlaganja v trenutku nastanka knjižijo.  Najemnik investira v nakup novih vrat in oken, hkrati pa je po najemni pogodbi zavezan povrniti prostor v prvotno stanje.

Ali se takšna investicija smatra, kot tekoče vzdrževanje ali kot strošek investicijskega vzdrževanja?

Stroški tekočega vzdrževanja imajo namen, da osnovno sredstvo zaradi njihovega nastanka brezhibno deluje znotraj njegove življenjske dobe. Vsebinsko se nanaša na stroške popravil, stroške tekočega vzdrževanja. Ti običajno nastajajo v ciklih, kot stroški rednih letnih servisov, zamenjava poškodovanih oken, vrat, zamenjava sijalk, pleskanje…

Deli večjih osnovnih sredstev (nepremičnin, večjih strojev) imajo različne dobe koristnosti  kot celotno osnovno sredstvo.  V rednih, krajših presledkih je potrebna njihova menjava, ker se hitreje izrabijo. Pri zgradbi imajo različne dobe koristnosti na primer streha, inštalacije, talne obloge, okna….

V kolikor je menjava oken, vrat posledica poškodbe se vknjiži kot strošek tekočega vzdrževanja, v nasprotnem primeru pa ga uvrstimo med osnovna sredstva. Njihova obraba se redno, letno evidentira kot strošek amortizacije in ob poteku najemnega razmerja kot odhodek.

 

 

Tanja Laščak Mužič

 

 

Vir:

  • Findinfo; Vlaganja v tuja osnovna sredstva, odpis terjatev
  • Pojasnilo DURS, št. 4236-46/2006
  • Revija IKS, 07/2016

 

 

 

 

 


Splošna uredba o varstvu podatkov (angl. General Data Protection Regulation -GDPR) je začela veljati 25.5.2016, njene določbe pa se morajo začeti uporabljati v dveh letih v vseh državah članicah. Rok za prenos določb direktive v nacionalno zakonodajo je prav tako dve leti – to je 25.5.2018.

Reforma varstva podatkov je zakonodajni sveženj, katerega vzrok tiči v nenehnih spremembah tehnologije, digitalnem gospodarstvu, krepitvi boja proti terorizmu – na splošno povečani potrebi po varstvu osebnih podatkov. Digitalno gospodarstvo je potrebno spodbujati in omogočiti prost pretok osebnih podatkov znotraj Unije, po drugi strani pa je potrebno zagotoviti visoko stopnjo varnosti za omenjene podatke.

Posameznikove pravice

V uredbi so navedene pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tj. posameznika, katerega osebni podatki se obdelujejo. Med temi pravicami so pravica do dostopa do osebnih podatkov ter pravice do popravka, pozabe, izbrisa, omejitve obdelave, ugovora in prenosljivosti podatkov. Določena je tudi obveznost upravljavcev (oseb, odgovornih za obdelavo podatkov) glede zagotavljanja preglednih in lahko dostopnih informacij posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, o obdelavi njihovih podatkov.

Obveznosti upravljalcev in obdelovalcev podatkov

V uredbi so podrobno opredeljene splošne obveznosti upravljavcev in oseb, ki osebne podatke obdelujejo v njihovem imenu (obdelovalci). Med temi obveznostmi sta obveznost izvajanja ustreznih varnostnih ukrepov in obveznost uradnega obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov. V skladu z uredbo bodo javni sektor ter podjetja, katerih temeljne dejavnosti zajemajo ali dejanja obdelave, ki pomenijo redno in sistematično obsežno spremljanje posameznikov, ali pa obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov, morali imenovati uradno (odgovorno) osebo za varstvo podatkov..

Upravljavci ne bodo več dolžni prijavljati zbirk osebnih podatkov v register zbirk osebnih podatkov, ostajajo pa dolžnosti sprejema katalogov, te dolžnosti se krepijo in uvajajo tudi za (pogodbene) obdelovalce.

Večji poudarek daje uredba tudi (predhodnim) izvedbam analiz učinkov na varstvo osebnih podatkov, v primeru varnostnih incidentov, kot je npr. izguba osebnih podatkov, pa se uvaja obveznost poročanja nadzornemu organu in v določenih primerih tudi obveščanja vseh prizadetih posameznikov.

Pravica do pravnega sredstva in sankcije

Nova uredba ureja tudi pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do vložitve pritožbe pri nadzornem organu, pa tudi njihovo pravico do pravnih sredstev zoper odločitev nadzornega organa ali v primeru neukrepanja nadzornega organa, pravico do odškodnine in odgovornosti.

Zoper upravljavce ali obdelovalce, ki kršijo pravila o varstvu podatkov, so določene zelo ostre sankcije. Te upravne sankcije izrečejo nacionalni organi za varstvo podatkov.

Več na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov

 

 

Vir: Informacijski pooblaščenec

 

1 2 3 6