Akutna problematika zagotavljanja dela zaradi koronavirusa

Z včerajšnjim dnem je vlada predstavila osem ukrepov za obvladovanje kriznih razmer zaradi širitve koronavirusa (povezava: https://www.gov.si/novice/2020-03-09-skoraj-milijarda-evrov-ukrepov-za-obvladovanje-posledic-koronavirusa/).  

Z včerajšnjim dnem je vlada predstavila osem ukrepov za obvladovanje kriznih razmer zaradi širitve koronavirusa (povezava: https://www.gov.si/novice/2020-03-09-skoraj-milijarda-evrov-ukrepov-za-obvladovanje-posledic-koronavirusa/).

 

Delodajalci se tako lahko odločate za različne ukrepe zagotavljanja ohranitve delovnih mest in poslovanja v tem času.

 

Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela

Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljanje odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. Takšna enostranska odreditev lahko traja le začasno, dokler trajajo okoliščine.  Več o tem določa 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Na katere vidike mora biti delodajalec pozoren pri odrejanju dela na domu in drugega dela?

  1. Primernost delovnega mesta.
  2. Vidik delovnega časa.
  3. Zagotovitev delovnih sredstev.
  4. Varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov.
  5. Varnost in zdravje pri delu.

 

Več lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/OPRAVLJANJE-DELA-NA-DOMU-in-DRUGEGA-DELA.pdf

 

Če zaposleni zboli ali zanj velja karantena

V primeru izolacije, ki jo odobri lečeči zdravnik, se nadomestilo plača v breme ZZZS od prvega dne začasne zadržanosti od dela v višini 90 % od osnove.

V primeru karantene osebe, ki je bila v tesnem stiku z okuženim, pa je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih iz ZDR-1.

 

Čakanje na delo doma

Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih  mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more  zagotavljati dela delavcu, lahko v skladu z ZDR-1 z namenom ohranitve  zaposlitve pisno  napoti  delavca na čakanje na delo doma. To stori tako, da lahko pošlje pisno napotitev tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in  katerega  uporabo nalaga delodajalec. V pisni napotitvi na čakanje na delo, delodajalec natančneje določi na kakšen način ga bo obveščal  o vrnitvi na delo in v kakšnem roku se je delavec dolžan zglasiti na delo.

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo se mora delavec  pozivu odzvati ter priti na delo.

 

Zakon ne določa kolikokrat se lahko delavcu odredi čakanje na delo doma, to pomeni,  da so možne krajše napotitve, ki se seštevajo in ne smejo prekoračiti dovoljenega števila mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko napoti delavca na čakanje na delo doma tudi v nepretrganem trajanju v okviru navedene časovne omejitve.

 

V tem času bo delodajalec moral delavcu izplačevati nadomestilo plače v višini najmanj 80% osnove. Osnova za izračun nadomestila plače je povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred čakanjem na delo (Vir: Svetovalni in izobraževalni center Obrtno-Podjetniške zbornice).

 

 

Predlog interventnega zakona (https://www.gov.si/novice/2020-03-06-z-interventnim-zakonom-za-ohranitev-delovnih-mest/) naj bi pomagal v naslednjih primerih:

 

  • Če delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bi mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 50 % zaposlenim delavcem in jih napoti na začasno čakanje na delo, bodo delavci upravičeni do nadomestila 80 % osnove za  nadomestilo plače. 40 % višine naj bi prevzela država. Slednje pomeni, da polovico stroškov v zvezi z delom prevzame država na svoje pleče.
  • Če delavec zaradi karantene, ki je bila odrejena z odločbo ministra za zdravje, ne bi mogel delati, bodo delavci prav tako upravičeni do nadomestila v isti višini. 40 % višine naj bi prevzela država. Slednje pomeni, da polovico stroškov v zvezi z delom prevzame država na svoje pleče.

 

V predlogu zakona so predpisani pogoji , med drugim tudi, da se delodajalec zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Obdobje prejemanja povračila nadomestila lahko traja največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

Kaj ponuja aktualna davčna zakonodaja

https://www.gov.si/novice/2020-03-10-kaksne-moznosti-so-na-razpolago-gospodarstvu-na-davcnem-podrocju-za-blazitev-posledic-koronavirusa/.