Dopolnitev pojasnil v povezavi z davčnim potrjevanjem računov predvsem na področju  dilem registriranja poslovnega prostora.

 

Vsak davčni zavezanec je bil dolžan ob prijavi davčne blagajne prijaviti tudi podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune.  Poslovni prostor je vsak premičen ali nepremičen prostor, v katerem stalno, občasno ali začasno izdaja račune pri gotovinskem poslovnaju. Slednje velja tudi za poslovne prostore, kjer se izdaja račune z uporabo vezane knjige računov.

 

Poslovni prostor se registrira:

 

  • V primeru izdaje računa v papirni obliki, je poslovni prostor tam, kjer se račun natisne in posreduje kupcu.

 

  • V primeru elektronskega računa, je poslovni prostor tam, kjer se račun izdela in elektronsko posreduje. V takšnih primerih se kot poslovni prostor registrira prostor, kjer se nahaja strežnik/programska oprema, ki generira elektronske račune. Izjema velja, če se strežnik nahaja pri gostovanju pri drugem poslovnem subjektu ali v tujini. Tako se pri spletni prodaji ugotavlja ali se račun izdaja v papirni ali elektronski obliki.

 

Davčni zavezanec je dolžan javiti davčnemu organu tudi vse spremembe podatkov za posamezni poslovni prostor.  V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora –  posredovanje podatkov o zaprtju. Prav tako velja za primere napačnih podatkov o poslovnem prostoru.

Pri spremembi lokacije poslovnega prostora pa ima davčni zavezanec dve možnosti:

 

  • Zavezanec lahko na novi lokaciji uporablja isto oznako poslovnega prostora kot na stari lokaciji, pri čemer mora za to oznako poslovnega prostora v potrjevanje poslati nove podatke o poslovnem prostoru.

 

  • Zavezanec lahko poslovni prostor na novi lokaciji registrira na novo, z novo oznako in za poslovni prostor na stari lokaciji posredovati podatke o zaprtju le-teh.

 

Davčni zavezanec ne sme pozabiti na popravek internega akta.

 

 

Več na: https://www.findinfo.si/DnevneVsebine/Aktualno.aspx?id=241764&utm_source=TednikFI&utm_medium=email&utm_campaign=17

 

 


Najnižji znesek regresa določa Zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače.

Minimalni znesek regresa za leto 2019 je 886,63 €.

Kdaj ima zaposleni pravico do izplačila regresa?

Pravica do regresa nastopi z nastopom pravice do letnega dopusta. Če ima zaposleni pravico samo do sorazmernega dela dopusta, ima tudi pravico do sorazmernega dela regresa.

Zaposleni za krajši delovni čas (to je manj od polnega) ima pravico do sorazmernega dela regresa, glede na njegov krajši delovni čas in glede na trajanje zaposlitve. To pa ne velja v primerih, ko zaposleni dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Zaposlenemu pripada regres tudi, če ne izkoristi ves letni dopust za posamezno koledarsko leto.

Kdaj je skrajni rok izplačila regresa?

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo se na ravni dejavnosti lahko določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.  Kasnejši rok se določa v primeru nelikvidnosti delodajalca.

Obdavčitev in druge dajatve pri izplačilu regresa

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.  Višina povprečne mesečne plače se spreminja. Trenutno znaša 1.714,49 €.

Tudi prispevkovna obravnava se z spremembo izenačuje z obravnavo regresa  na isti višini, to je v višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih.