Novoletna darila 2018

Še majhen skok in bomo v volilnem letu 2018. Jesen in zima so nam postregla z ne malo

Še majhen skok in bomo v volilnem letu 2018. Jesen in zima so nam postregla z ne malo spremembami davčne, delovno pravne in ostale zakonodaje. V nadaljevanju kratki povzetki božičkovega paketa sprememb. Veselo odpiranje 🙂

Zakon o dohodnini

NAPOTITEV NA DELO V TUJINO 
  1. člen ZDOH-2 obravnava dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Med te že do sedaj spadajo:
  • obvezni prispevki za socialno varnost,
  • premije prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod določenimi pogoji,
  • povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz na delo, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje; POVEZAVA)
  • povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnica, kilometrina, stroški za prenočišča POVEZAVA)
  • plačane premije za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini (za zavarovanja, ki veljajo v vseh državah sveta) in
  1. sklenitev takega zavarovanja je vezana na opravljanje službenih nalog na službenem potovanju v tujini
  2. povračilo stroškov sklenitve takega zavarovanja je na voljo vsem delojemalcem, ki službeno potujejo v tujino
  3. zavarovanje je sklenjeno za najnižji obseg tveganja/pravic oziroma najnižjo višino kritja.

Plačane premije za individualno zdravstveno zavarovanje ob zgoraj navedenih pogojih pripada tudi v primerih začasne napotitve na delo v tujino( napoteni delavec)[1]

  • vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev, vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogoji, da so določene s posebnimi predpisi,
  • nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil)….na delovnem mestu V kolikor so določen s posebnimi predpisi, njihova uporaba je običajna za opravljanje določenega dela, višina je izračunana na podlagi realnih stroškov in ne presega 2 % mesečne plače delojemalca oziroma 2 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev na domu pod določenimi pogoji (določa predpis ali kolektivna pogodba, njihova uporaba je običajna…, višina je izračunana na podlagi realnih stroškov in ne presega 5 % mesečne plače delojemalca oziroma 5 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji,
  • jubilejna nagrada,
  • plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo,
  • odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali prenehanja odpovedi o zaposlitvi za določen čas,
  • izplačila dela plače za poslovno uspešnost pod določenimi pogoji. Sprememba s 1.1.2018 se nanaša na višino oproščenega izplačila dela plače za poslovno uspešnost do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Povezava!
  • Povračila stroškov v zvezi z napotitvijo na delo v tujino:
  1. A) Povračila stroškov prehrane v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino

Z dodano 4.b točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se na novo določa znesek povračila stroškov prehrane za vsak delovni dan v času napotitve, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer:

  1. a) za napotitev, ki traja neprekinjeno do največ 30 dni ali neprekinjeno do največ 90 dni za napotene, ki opravljajo poklic voznika v mednarodnem cestnem prometu, do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 4. točko prvega odstavka tega člena za povračilo stroškov prehrane na službeni poti (v višini dnevnic),
  2. b) za napotitev, ki traja neprekinjeno nad 30 dni ali neprekinjeno nad 90 dni za napotene, ki opravljajo poklic voznika v mednarodnem cestnem prometu, do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 3. točko prvega odstavka tega člena za povračilo stroškov prehrane med delom, povečane za 80 % glede na višino, ki jo določi vlada.

Z navedeno dopolnitvijo se tako za davčne namene oziroma za namene določanja neobdavčenega dela povračil stroškov prehrane pri začasni napotitvi na delo v tujino, ločeno obravnava krajše začasne napotitve na delo v tujino in daljše tovrstne napotitve. Določeno je, da se povračilo stroškov prehrane za vsak delovni dan v času napotitve, ki traja neprekinjeno do največ 30 dni, ne všteva v davčno osnovo do višine in pod pogoji, kot veljajo za povračilo stroškov prehrane na službeni poti (v višini dnevnic), medtem ko se za daljše napotitve ne všteva do višine in pod pogoji, določenimi za povračilo stroškov prehrane med delom, povečane za 80 % glede na višino, ki jo določi vlada (glede na trenutno veljavno višino tega povračila znesek znaša 6,12 * 1,80 = 11,02 eur).

Za napotene, ki opravljajo poklic voznika v mednarodnem cestnem prometu, pa se časovna razmejitev določa za neprekinjene napotitve do 90 in nad 90 dni. V novem petem odstavku 44. člena ZDoh-2 je določeno, da se za napotene, ki opravljajo poklic voznika v mednarodnem cestnem prometu, za posamezno napotitev šteje opravljanje delovnih nalog voznika v mednarodnem cestnem prometu v okviru ene odsotnosti s sedeža delodajalca oziroma drugega mesta delodajalca, na katerem se vozniki pri delodajalcu običajno vključijo v organiziran delovni proces delodajalca.

Za davčne namene se načeloma stroški, povezani z doseganjem dohodka, obravnavajo drugače kot stroški, ki imajo privatno naravo. Navedeno je treba upoštevati tudi pri določanju davčne obravnave povračil stroškov v zvezi z delom. Upoštevaje navedeno izhodišče se pri določitvi davčne obravnave povračil stroškov prehrane pri napotitvah daljših od 30 dni (oz. za voznike v mednarodnem prometu daljših od 90 dni) predpostavlja, da si načeloma pri daljših napotitvah delavec v kraju začasne napotitve že oblikuje drugi dom oziroma gospodinjstvo, saj ni ekonomsko smiselno, da bi si obroke za čas, ko ne dela (načeloma zajtrk in večerja) zagotavljal pri komercialnih ponudnikih tovrstnih storitev (hotel, restavracije). Poleg navedenega je pri daljših napotitvah treba vzeti v obzir tudi približno enako obravnavo z delavci, ki niso napoteni na delo, saj se njegovi stroški prehrane izven delovnega časa posebej davčno ne priznavajo. Pri daljših napotitvah na delo se torej položaj napotenega delavca z vidika obravnave stroškov približuje položaju delavca, ki od svojega doma odhaja na delo in se mu njegovi stroški prehrane izven časa dela obravnavajo kot privatni stroški in se posebej davčno ne priznavajo (samo v okviru splošne davčne olajšave).

 

  1. B) Povračilo stroškov prevoza v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino

Za povračilo stroškov prevoza, vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina), je na novo določeno, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov:

  1. a) za prevoz med običajnim prebivališčem v času napotitve in mestom opravljanja dela v kraju napotitve do višine in pod pogojim, določenimi v skladu s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,
  2. b) za prevoz v kraj napotitve ob začetku napotitve in za prevoz iz kraja napotitve ob koncu napotitve do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 4. točko prvega odstavka 44.  člena ZDoh-2 za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju.

 

  1. C) Povračilo stroškov za prenočišče v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino

V dodani 4. b točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 je na novo za davčne namene urejeno tudi povračilo stroškov za prenočišče na začasni napotitvi, ki traja neprekinjeno do največ 90 dni. Povračilo stroškov za prenočišče se v tem primeru ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 za povračilo stroškov za prenočišče na službeni poti. Pri tem se izključuje uporaba 3. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 v zvezi s povračilom stroškov za prenočišče. Pri začasnih napotitvah, ki trajajo neprekinjeno več kot 90 dni, pa bo v primeru zagotovljene nastanitve treba obračunati boniteto.

 

POSEBNA DAVČNA OBRAVNAVA PRI NAPOTITVI NA ČEZMEJNO OPRAVLJANJE DELA

V ZDoh-2 se dodaja nov 45.a člen, s katerim se določa posebna davčna osnova oziroma višina dohodka, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih delavec doseže v okviru napotitve na čezmejno opravljanje dela. V davčno osnovo se ne všteva znesek dohodka iz tega naslova v višini 20 % plače oziroma nadomestila plače (bruto znesek), prejete za opravljanje dela v okviru te napotitve, vendar ne več kot 1.000 eurov za izplačila v posameznem mesecu, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji, določeni v prvem odstavku obravnavanega člena:

  1. delavec je napoten na delo iz Slovenije ali v Slovenijo,
  2. napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni,
  3. kraj običajnega opravljanja dela pred napotitvijo je po najkrajši cestni povezavi več kot 200 kilometrov oddaljen od kraja napotitve,
  4. delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom prve napotitve na delo ni bil rezident Slovenije pred začetkom napotitve na delo v Slovenijo ali rezident druge države pred napotitvijo na delo iz Slovenije in
  5. v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru napotitve zagotovljena plača v višini najmanj 1,5-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi Statistični urad Republike Slovenije, preračunane na mesec.

Za napotitev na delo, za katero se lahko upošteva posebna davčna osnova, se v skladu z drugim odstavkom 45. a člena ZDoh-2 šteje napotitev, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. delavec je napoten na delo zunaj države sedeža delodajalca,
  2. napotitev na delo se opravi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi po pravu države, iz katere se delavec napotuje na delo zunaj te države,
  3. pogodba o zaposlitvi je sklenjena med delodajalcem s sedežem v državi, iz katere se napotuje na delo, ki dejansko opravlja svojo dejavnost tudi v državi sedeža, in delavcem, ki običajno dela za delodajalca v državi sedeža delodajalca,
  4. pogodba o zaposlitvi je sklenjena za opravljanje dela v okviru dejavnosti delodajalca v državi napotitve na delo v imenu in za račun delodajalca iz prejšnje točke na podlagi pogodbe delodajalca z naročnikom storitve in
  5. delavec ves čas napotitve dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga napotuje na delo.

Za napotitev na delo, za katero se lahko upošteva posebna davčna osnova, se pod pogoji iz prvega odstavka 45. a člena ZDoh-2, v skladu s tretjim odstavkom 45. a člena ZDoh-2 šteje tudi raziskovalno delo raziskovalca na izvajanju raziskovalnih programov raziskovalne organizacije, ki se izvajajo kot javna služba na področju raziskovalne dejavnosti, na izvajanju raziskovalnih projektov raziskovalne organizacije, ki se (so)financirajo iz državnega proračuna Slovenije, ali na izvajanju raziskovalnih programov ali projektov v okviru mednarodnega sodelovanja Slovenije in so (so)financirani iz državnega proračuna Slovenije ali iz evropskih programov ali skladov. V tem okviru tako ne gre za napotitev, na podlagi katere bi še vedno obstajali vsi elementi delovnega razmerja, saj se ne zahteva pogoj ohranitve delovnega razmerja med delavcem in njegovim delodajalcem pred začetkom izvajanja napotitve na delo v tujino. Navedeno pomeni, da se lahko delovno razmerje za čas napotitve na delo v tujino/ iz tujine prekine in vzpostavi novo delovno razmerje z delodajalcem v tujini/ iz tujine. Za raziskovalca in raziskovalno organizacijo se štejeta raziskovalec in raziskovalna organizacija kot sta določena z zakonom, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost.

V skladu s četrtim odstavkom novega 45. a člena ZDoh-2 se za napotitev po prvem odstavku tega člena pod pogoji iz prvega odstavka tega člena, šteje tudi napotitev na delo na podlagi akta o napotitvi na delo med povezanima družbama po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razen v medsebojno povezane družbe s podjetniškimi pogodbami. Za povezano družbo za namene tega odstavka se šteje tudi poslovna enota delodajalca. Tudi v primerih napotitev na delo v ali iz tujine v povezano družbo se ne zahteva pogoj ohranitve delovnega razmerja med delavcem in njegovim delodajalcem pred začetkom izvajanja napotitve na delo v tujino, kar pomeni, da se lahko delovno razmerje za čas napotitve na delo v tujino/ iz tujine lahko prekine in vzpostavi novo delovno razmerje z delodajalcem v tujini/iz tujine. Prav tako pa se zaradi omejitvenih pogojev iz drugega odstavka tega člena, ki niso pogoj za uveljavitev davčne ugodnosti po tem odstavku, kot povezano družbo za potrebe davčno ugodnejše obravnave navedenih dohodkov, šteje tudi poslovna enota delodajalca. V teh primerih se sicer delovno razmerje med delavcem in delodajalcem ohrani, ni pa zahteve po izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena, ki preprečujejo napotitev na delo v poslovno enoto (npr. da se delo pred napotitvijo na delo običajno opravlja v državi sedeža delodajalca in da se delo opravlja na podlagi pogodbe z naročnikom storitve).

V skladu s petim odstavkom 45. a člena ZDoh-2 se izvzem iz davčne osnove za posameznega zavezanca lahko upošteva za dohodke, izplačane v največ 60 mesecih v obdobju 10 let od prve napotitve.

V skladu s šestim odstavkom 45. a člena ZDoh-2 se izvzem iz davčne osnove po tem členu ne uporablja za dohodke, za katere se davčna osnova določa v skladu s prvim in drugim odstavkov 42. člena tega zakona ter za zavezance, ki uveljavljajo davčne ugodnosti na podlagi mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila ali je k njim pristopila Slovenija. Zavezanci javni uslužbenci in funkcionarji za dohodke iz delovnega razmerja na podlagi napotitve na delo v tujino in zavezanci za dohodke v zvezi z opravljanjem dela na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju, so po veljavni ureditvi upravičeni do davčno ugodnejše obravnave teh dohodkov, zato se zanje izključi možnost uveljavljanja davčno ugodnejše obravnave po tem členu. Enako velja tudi za dohodke zavezancev, ki so na podlagi mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila ali h katerim je pristopila Slovenija, deležni ugodnejše davčne obravnave.

NORMIRANCI

Z novelo se spreminja višina prihodkov za katere mora zavezanec izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Zavezanec čigar povprečje  prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih let presega 150.000 EUR letno, mora izstopiti iz sistema. To pomeni, da lahko zavezanec ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih letih predhodnih letih do 300.000 EUR prihodkov.

Pri tem pa mu je priznanih maksimalna višina normiranih odhodkov v znesku 40.000 € oziroma 80.000 €, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova pri zavezancu, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Med prihodke iz dejavnosti zavezanca se upoštevajo tudi prihodki povezanih oseb[2]. Ti se seštevajo samo v primerih, če je glavni ali eden glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev in prelivanjem prihodkov….

Kar se tiče »normirancev« veljajo iste spremembe tudi pri spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

splošna olajšava

Za zavezance katerih letni dohodki so med 11.166,37 € in 13.316,83 € se spreminja določanje višine splošne olajšave. Uvedel se bo sistem linearnega določanja  splošne olajšave.

Formula:

19.922,15 € – 1,49601 x skupni dohodek

Vsak dodaten euro dohodka pomeni znižanje olajšave za 1,49601 €.

Z dopolnitvijo tretjega odstavka 127. člena ZDoh-2 se določa, kako se dodatna splošna olajšava po novem upošteva pri izračunu akontacije dohodnine. Določeno je, da se pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja pri glavnem delodajalcu zavezanca upošteva v višini 1/12 zneska, ki se določi z uporabo enačbe iz tretjega odstavka 111. člena ZDoh-2, ob upoštevanju bruto dohodka iz delovnega razmerja, ki ga izplača glavni delodajalec, preračunanega na letno raven, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka iz tretjega odstavka 111. člena ZDoh-2. Dodatna splošna olajšava za mesečne dohodke nad 930,35 eurov in do 1.109,74 eurov se torej v skladu z določilom tretjega odstavka 127. člena ZDoh-2 izračuna po naslednji enačbi:

(19.922,15 eurov – 1,49601 x bruto mesečni dohodek x 12)/ 12

ali po krajši različici te enačbe:

1.660,18 eurov – 1,49601 x bruto mesečni dohodek.   

Navedena enačba za izračun dodatne splošne olajšave se v skladu s spremenjenim drugim odstavkom 131. člena ZDoh-2 uporablja tudi v primeru izračuna akontacije dohodnine od drugega dohodka, ki se prejema redno za mesečno obdobje (za izračun akontacije dohodnine, za katerega se zavezanec odloči sam).

Z 9. členom ZDoh-2S se spreminja drugih odstavek 118. člena ZDoh-2, s katerim je določeno, da zneske olajšav ter enačbo za določitev olajšave iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto, če je z zakonom o izvrševanju proračuna za naslednje leto določena uskladitev.

 

POSEBNA OLAJŠAVA ZA ŠTUDENTE

Za davčna leta od 1. 1. 2018 dalje se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja (upoštevaje veljavni znesek splošne olajšave) v znesku 3.302,70 eur. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

VII. Uveljavitev ZDoh-2S (12. člen ZDoh-2S)

 

V tej spremembi se na novo določa tudi oprostitev plačila dohodnine od brezplačne pravne pomoči (30.člen)  ter spremembe pri določanju osnove za obračun davčnega odtegljaja od izplačil nastopajočih izvajalcev ali športnikov nerezidentov v okviru opravljanja dejavnosti ( 68. člen).

 

Zakon o davčnem potrjevanju računov

Nov 11. člen zakona odpravlja časovno omejitev za prosto odločitev zavezanca o načinu izvajanja postopka potrjevanja računov pri davčnem organu. (1) 11. člen določa trajno možnost proste izbire načina izvajanja postopka izdaje in potrjevanja računov pri davčnem organu z uporabo vezane knjige računov.

Na novo se določa rok posredovanja podatkov o računih preko elektronske povezave do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu izdaje računov.

Podaljša se rok dostopa do izdanih računov preko spletne aplikacije iz 30 na 60 dni (13. člen).

Prekršek ne – sprejetja internega akta, ali prikaza neresničnih podatkov v njem … se seli iz hujših davčnih prekrškov med davčne prekrške.

 

Register dejanskih lastnikov (eRLD)

Pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, tuji skladi, tuje ustanove ali podobni subjekti tujega prava, ki sprejemajo in upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen in iz njihovega poslovanja SO ZAVEZANE POROČANJU v register dejanskih lastnikov.  Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

Obveznosti so oproščeni:

  • enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (edini družbenik je hkrati edini zastopnik družbe)
  • posredni in neposredni proračunski uporabniki
  • gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

Postopek vpisa!

Vpis poteka preko aplikacije za vpis podatkov o dejanskih lastnikih eRLD . Za vpis potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo za elektronski podpis, pooblaščena oseba pooblastilo, ki je evidentirano v sistem e-pooblastil AJPES.

Vpisujejo zastopniki pravne osebe ali od njega pooblaščena oseba. Pooblastila se urejajo na novo in sicer na naslednji način:

 Za izdelavo pooblastila morate biti prijavljeni na spletni strani AJPES. Kreiranje in izdelavo pooblastila lahko izvedete na tej povezavi: https://www.ajpes.si/pooblastila/po_default_izdelava.asp. V sklopu »C. Storitve AJPES« označite vpogled, vnos in oddajo  »RDL – oddaja prijav v Register dejanskih lastnikov*«

Kaj se vpisuje?

V aplikacijo se vpisuje naslednje podatke:

V RDL se vpišejo podatki o:

  • pravni osebi (firma, naslov, sedež, matična* in davčna številka, datum vpisa in izbrisa),
  • dejanskem lastniku (osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora, datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz RDL),
  • o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.

*matična številka se vpiše samo pri pravnih osebah, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije

ODGOVORI NA VPRAŠANJA

  1. Podatke o dejanskih lastnikih vpisujejo tudi društva.
  2. Samostojni podjetniki ne vpisujejo podatkov.
  3. V kolikor je edini lastnik družbe pravna oseba, je potrebno dejanske lastnike te pravne osebe vpisati.
  4. Vpisuje se dejanske lastnike, ki imajo delež v lastništvu ali kako drugače obvladujejo pravno osebo nad 25 %.

Roki!

Prvi vpisi podatkov se opravijo najpozneje do 19.1.2018.

Ob kasnejših kakršnih koli spremembah dejanskih lastnikov so pravne osebe dolžne te podatke vpisati v 8 dneh od vpisa v PRS ali davčni register.

 

Zakon o inšpekciji dela

Z dopolnitvijo 19. člena ZID-1 je določen dodaten ukrep s katerim pooblaščamo inšpektorja, da kadar se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa bi se glede na elemente delovnega razmerja moralo, lahko inšpektor poleg izdaje prepovedne odločbe, v njej izda tudi odredbo, na podlagi katere mora delodajalec delavcu vročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi.

Pogodba o zaposlitvi mora biti vsebinsko ustrezna ugotovljenemu dejanskemu stanju, z učinkovanjem od sklenitve pogodbe o zaposlitvi dalje. Delavec ima pravno varstvo v primeru neizročitve ali izročitve neustreznega predloga. V kolikor delodajalec ne spoštuje odredbe, je predvidena denarna sankcija. Pomeni, da oseba, ki opravlja prekarno delo, ne bo več, tako kot danes, imela edino možnost, da v sodnih postopkih uveljavlja svojo pravico do pogodbe o zaposlitvi, ampak bo na podlagi zakona to lahko neposredno odredil inšpektor za delo, v kolikor bo ugotovil, da je bilo opravljanje dela nezakonito, ker se je opravljalo na podlagi civilne pogodbe, ne pa na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Nov zakon uvaja tudi možnost inšpektorja, da prepove opravljanje dela delavcev ali dejavnosti ob ugotovitvi, da le-ta ni izplačal plač. Gre za nov razlog za možnost izdaje fakultativne prepovedne odločbe, saj so kršitve v zvezi s plačilom za delo najpogostejše ugotovljene kršitve inšpektorata od leta 2009 dalje. Ker inšpektor trenutno nima na voljo sredstev, s katerimi bi delodajalca neposredno prisilil k določenemu ravnanju, se vpeljuje nova rešitev, po kateri bo lahko inšpektor z upravno prepovedno odločbo neposredno vplival na ravnanje zavezanca do odprave nepravilnosti.

 

Pravilnik o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost

S februarjem se širi nabor zavezancev, ki oddajajo obračune prispevkov za socialno varnost.

V uradnem listu 56/2017 je bil objavljen Pravilnik o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost, ki se bo začel uporabljati 1.1.2018. Uvajajo se obrazci za naslednje skupine zavarovancev:

 

Za vse obračune velja, da morajo biti na portalu eDavki oddani do 15. v mesecu za pretekli mesec.  V skladu s 353.a členom ZdavP-2  obračun sestavi davčni organ in ga do 10. v mesecu vroči zavezancu na portal eDavki. Če obračuna do navedenega datuma ni na portalu, ga mora predložiti zavezanec.

 

Uredba o davčni obravnavi povračil storškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

V povezavi s predlogom spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je bil v Ur. listu št. 63/2017 sprememba tudi sprejeta in začne veljati s 3.12.2017!

»(1) Plačila vajencem za obvezno praktično delo se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer glede na letnik šolanja do višine:

– 250 eurov na mesec za 1. letnik,

– 300 eurov na mesec za 2. letnik,

– 400 eurov na mesec za 3. letnik.«.

 

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-3015?sop=2017-01-3015

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev

V Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ( ZZSDT) je že prenesenih trinajst direktiv EU, z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev pa se delno prenašata tudi dve novi direktivi EU, in sicer:
– Direktiva 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev in
– Direktiva 2014/66/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitve znotraj podjetja.

Druge spremembe so delno redakcijske narave oziroma z njimi odpravljamo določene  pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju ZZSDT, in sicer:

Z namenom jasnejše oziroma transparentnejše zaščite pravic zaposlenih tujih delavcev se določba, ki  določa, da se lahko tujci v RS zaposlujejo samo za polni delovni čas in nič več tudi za čas krajši od polnega umesti med splošne določbe 12. člena.

Z novelo se v zakonodajni okvir vnaša določene izjeme, ki bodo olajšale zaposlovanje ali delo določenim kategorijam tujcev (npr. za zaposlitev športnikov, napotitev delavcev na usposabljanje), saj tovrstne rešitve narekujejo potrebe zainteresiranih deležnikov v praksi.

Vključena je sprememba sedaj veljavne ureditve, s katero bomo olajšali postopek podaje soglasja zavoda v primerih izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali modre karte EU. V skladu s tem se bo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali modre karte EU, v primeru obvestila Finančne uprave Republike Slovenije o neizpolnjevanju pogoja poravnanih vseh davčnih obveznosti do države, vlagatelju omogočilo, da ta pogoj izpolni tudi v času odločanja zavoda o podaji soglasja v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.

V zvezi s prepovedmi zaposlovanja tujcev, ki se preverjajo v postopkih podaje soglasja zavoda k enotnem dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi in pri izdaji dovoljenja za sezonsko delo, se je v praksi izkazalo, da prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev tudi v primeru podaljševanja enotnih dovoljenj, modrih kart EU ali dovoljenj za sezonsko delo zaradi manjših kršitev določb ZZSDT ali ZDR-1, tako z vidika delodajalcev kot tudi delavcev, predstavljajo nesorazmeren ukrep. V praksi se dogaja, da imajo delodajalci zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile pogosto težave npr. pri zakonitem razporejanju delovnega časa svojih zaposlenih delavcev, kar ima v primeru pravnomočno izrečene globe za storjen prekršek za posledico enoletno prepoved zaposlovanja tujcev, tudi v primerih podaljšanja zaposlitve tujcev. To pa glede na stanje na trgu dela ni v korist ne delodajalcem ne tujcem, ki se morajo v primeru prekinitve zaposlitve zaradi nepodaljšanja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, modre karte EU ali dovoljenja za sezonsko delo vrniti v svojo matično državo ali zaposliti pri drugem delodajalcu.  V skladu s tem se določene manj pomembne kršitve nacionalne zakonodaje izvzamejo iz sistema prepovedi zaposlovanja v primeru podaljšanja zaposlitve ali dela tujcev.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

 

 

[1] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[1] (Direktiva o napotenih delavcih) pravi, in sicer: »Za namene te direktive pomeni “napoteni delavec” delavca, ki za omejen čas opravlja delo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri običajno dela.«

[2] ZDoh-2 določa povezane osebe v (3) in (4) odstavku 16. člena.

ZDDPO-2 določa povezane osebe v 16. in 17. členu (družinski člani so tudi bratje in sestre)