0 % davka od prenosa posla med samostojnimi podjetniki

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v svojem 72.a členu določa prenos celotnega podjetja samostojnega podjetnika. »Podjetnik lahko za

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v svojem 72.a členu določa prenos celotnega podjetja samostojnega podjetnika.

»Podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.«

 

Postopek prenosa

 

Podjetnik objavi namero o prenosu tri mesece pred prenehanjem opravljanja dejavnosti. To opravi na primeren način ( s pismi upnikom, v svojih poslovnih prostorih, javna objava….). V objavi navede namero prenosa podjetja.

Prenosnik in prevzemnik skleneta pogodbo o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa. Podjetnik lahko svoje podjetje z univerzalnim pravnim naslednikom za časa življenja prenese na zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroke in posvojence, starše in posvojitelje, vnuke ter brate in sestre.

Pri prenosu je potrebno preveriti še:

  • Potrebna posebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti (licence, obrtno dovoljenje…)
  • Prenos morebitnih kreditnih ali lizing pogodb…

Davčni vidik

 

Z vidika Zakona o dohodnini se prenehanje opravljanja dejavnosti smatra kot odtujitev sredstev (razen denarnih sredstev in določenih nepremičnin in opreme). Zavezanec mora v tem primeru ob prenehanju dejavnosti razkriti skrite rezerve, dobičke, morebitne priznane izgube, ki jih je mogoče pripisati prenesenim sredstvom in obveznostim. Pri tem mora upoštevati tudi poračun morebitnih davčnih olajšav  (olajšave za investiranje).

Izjemo od tega pravila določa 51. člen v svojem četrtem odstavku. Ta določa, da lahko zavezanec, ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:

  • Prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitev v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka.

Novi zasebnik nadaljuje z dejavnostjo v Sloveniji, ovrednoti vsa sredstva in obveznosti, obračunava amortizacijo, vse dobičke ali izgube z upoštevanjem vrednosti ob »prevzemu«, novi zasebnik tudi prevzame vse rezervacije….

  • Prenehanje opravljanja dejavnosti zasebnika, ki se izvede v skladu z določbami ZGD-1 o statusnem preoblikovanju podjetnika.

Nova prevzemna pravna osebe je rezident, prav tako prevzame vse vrednosti sredstev in obveznosti, obračuna amortizacijo, dobičke in izgube od vrednosti prevzema, prav tako prevzema vse rezervacije. Fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.

Če pride v petih letih od prenehanja opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev, potrebnih za učinkovanje nevtralne davčne obravnave se;

  • Prihodki prenosnika, ki se v času prenehanja niso šteli za prihodke, štejejo za dohodke fizične osebe v davčnem letu, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev (izjema smrt prenosnika ali prenos zaradi smrti).
  • Davčna osnova prevzemnika se poveča za prihodke, ki se ob prevzemu podjetja niso šteli za prihodke.

 

Predložitev obrazcev

 

Davčni obračun pri prenehanju opravljanja dejavnosti med letom, mora biti predložen davčnemu organu v 60 dneh po dnevu prenehanja.

Dan prenehanja  pomeni izbris iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.

ZGD-1 določa, da se podjetnikovo premoženje prenaša na dan obračuna prenosa, ki je bilančni presečni dan, po stanju na katerega podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja podjetnika.

Podjetnik, ki priglasi posebno davčno obravnavo, mora v davčnem obračunu posebej razkriti učinke na davčno osnovo, ki so posledica priglasitve. Izpolnjuje prilogo 14a (tabela A in tabela B).

V tabeli A prenosnik vpiše skrite rezerve ali skrite izgube po posameznih kategorijah sredstev in obveznosti.  Izpolnjuje davčne vrednosti in primerljive tržne vrednosti (Pravilnik o transfernih cenah). Posebej se vpisujejo  skrite rezerve in skrite izgube od nepremičnin in opreme pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti, ki se prenašajo nazaj v gospodinjstvo ter od nepremičnin in opreme, zgrajenih in pridobljenih pred 1. januarjem 2005.  Pri tem gre za prenose v gospodinjstvo ob preoblikovanju in se takšen prenos ne smatra za odtujitev.

 

Uveljavljanje posebne (nevtralne) davčne obravnave

 

Nevtralna davčna obravnava ali davčni nevtralni prenos pomeni, da se pri prenosu posla ne plačuje dodatnega davka od dohodka iz dejavnosti, ki bi običajno nastal pri prodaji podjetja, prav tako pa se prevzemniku ne povečujejo prihodki.

Pri prenosu podjetja ali posla seveda nastajajo skrite rezerve. Skrite rezerve so razlike med tržno vrednostjo sredstev in obveznosti in njihovimi davčnimi vrednostmi, ki se največkrat enaki knjigovodskim vrednostim sredstev in obveznosti.

Prevzemnik tako prevzame tudi neizkoriščene davčne olajšave in neizkoriščene davčne izgube.

Obrazec za priglasitev posebne (nevtralne) davčne obravnave je predpisan s Pravilnikom o obrazcu za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanja po drugi osebi.  Sestavni del obrazca je izjava o izpolnjevanju pogojev določenih v 1. oziroma 2. točki četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2.

Rok oddaje priglasitve je 60 dni od prenehanja opravljanja dejavnosti. Priglasitev podpišeta oba, prevzemnik in prenosnik.

 

Identifikacija za DDV

 

Prenos podjetja (posla) ni obdavčen z obračunom DDV, če prevzemnik kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje z opravljanjem dejavnosti.

Prenosniku preneha identifikacija za DDV, prevzemniku pa ni podeljena identifikacija s prenosom. Prevzemnik se mora identificirati za DDV ob začetku opravljanja dejavnosti

Prenosnik izdaja račune tudi še za obdobje od dneva obračuna prenosa pa do vpisa prenosa podjetja v register. Sami prihodki pa bodo bremenili prevzemnika (računovodski izkazi in davčni obračun). Po dnevu vpisa v register  račune izdaja prevzemnik.

Zadnji DDV obračun prenosnika zajema ves promet, opravljen do dneva prenehanja identifikacije za DDV. Pri prejetih računih pa se upošteva načelo datuma prejema računa.  To pomeni, da računi prejeti do dneva vpisa prenosa podjetja, se upoštevajo v zadnjem obračunu DDV podjetnika prenosnika, po tem datumu pa v obračunu DDV prevzemnika.

Prenosnik oddaja zadnji obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je podjetniku prenehala identifikacija za DDV.

 

Prenos zaposlenih

 

Zakon o delovnih razmerjih v svojem 75. členu določa pravice delavcev pri prenosu podjetja ali dela podjetja. Pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih delavci imeli na dan prenos pri prenosniku v celoti preidejo na prevzemnika.

Vse pravice in obveznosti, ki so bile določene med zaposlenimi in podjetnikom prenosnikom, se morajo v enaki obliki upoštevati še eno leto tudi pri podjetniku prevzemniku. Delodajalec prevzemnik pa lahko vedno prizna ugodnejše pravice, kot so jih imeli zaposleni  pri podjetniku prenosniku na dan prenosa.

Delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik sta dolžna najmanj 30 dni pred prenosom obvestiti zaposlene o datumu ali predlaganemu datumu prenosa, razlogih za prenos, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa ter morebitnih predvidenih ukrepih za delavce.

Davčne obveznosti, ki se nanašajo na delavce, zaposlene pri prenosniku, se po stanju na bilančni presečni dan prenesejo na prevzemnika.

 

Viri:

  • Revija IKS 08-09/2015
  • Spletna stran FURS

 

 

Tanja Laščak Mužič